Kolosej
Film distribucije Fivia

Pobegla nevesta

komedija, romantični
Na sporedu od: 17.2.2000, Kolosej Ljubljana
1h 56min / 116min
Scenarij: Sara Parriott
Režija: Garry Marshall

Zgodba

Ike Graham (Richard Gere) je newyorški kolumnist, ki ga pesti prenekatera težava - rok za oddajo članka je čez eno uro, njegova bivša žena je njegova šefinja, pisanje pa mu nikakor ne gre in ne gre od rok. Ko se skrije v svoje najljubše pribežališče, da bi si malce pretegnil možgančke in dobil navdih, sliši zgodbo o mladenki na podeželju v Marylandu po imenu Maggie (Julia Roberts), ki je, kaže, zelo rada zaročena, poroke pa se boji kot hudič križa. Ker se mu zdi zadeva zanimiva, Ike o Maggie spesni članek, s katerim sproži plaz dogodkov, ki ga privedejo do Halea, njenega rojstnega kraja.
Maggie Carpenter tudi pesti ena težava - Ike Graham. Članek in njen avtor jo strašansko razjezita, zato načrtuje maščevanje. Ike zlagoma ugotovi, da se v Maggijinem svetu ne vrti vse okrog strahu pred resno zvezo in nazadnje mu v naročje pade celo najboljša zgodba njegovega življenja.
Režiser Garry Marshall se je priključil projektu Pobegla nevesta, ko sta ga poklicala Julia Roberts in Richard Gere, soigralca iz njegove uspešnice iz leta 1990 Čedno dekle. Že leta sta želela ponovno družiti moči na filmu in zdelo se jima je, da sta končno našla idealnega.
Julia se dobro spominja, kako je bilo, ko je prebrala scenarij: "Ker so mi ga poslali s pripisom, da je všeč Richardu, je bil to dovolj tehten razlog, da ostanem pokonci vso noč in ga preberem. Zdel se mi je očarljiv in zelo smešen."
Richard Gere pojasnjuje: "Snemanje Čednega dekleta z Garryjem Marshallom je bilo za naju čudovito doživetje, zato je bil prvi klic, ki sva ga z Julio opravila, ko sva se odločila, da bova posnela film, namenjen prav Garryju. Vedela sva, da bova pri njem v varnih rokah."
Ko se je trojica pogovorila o projektu, je bil Marshallov odziv takle: "Sta nora? Vzhodna obala pozimi?" smeje obuja spomine režiser. A možnosti, da bi zopet sodeloval z Julio in Richardom - pa še očarljivosti scenarija povrhu - se kakopak režiser veteran ni mogel upreti.
Potem ko se je trojka zedinila, da jim je scenarij všeč in so uskladili svoje urnike, so Julio za trenutek ali dva obšli dvomi: "Nekaj časa sem si govorila: Saj to je prelepo, da bi bilo res - da smo Richard, Garry in jaz našli material, ki nam je vsem všeč in še vsi smo bili prosti."
Prvi dan snemanja Pobegle neveste je bil za trojico tak kot v starih časih. Marshall pravi: "Malce smo pomodrovali in se lotili dela. Bilo je naravnost čudovito." Kemija med Richardom in Julio je bila vidna tako pred kamero kot v njunem prijateljstvu izza nje. "Julia in Richard nista delala skupaj skoraj deset let, ampak kemija med njima je bila vidna že na prvih posnetkih - je nekaj prav čarobnega," pripomni Marshall. "Oba sta igralsko zrelejša in na njima je nekaj, kar spominja na Tracyja in Hepburnovo - čeprav sta pri tej komediji včasih bolj spominjala na Laurela in Hardyja."
"Na začetku zgodbe se Maggie in Ike ne ujameta ravno najbolje," nadaljuje Marshall. "Neprestano se pričkata in med njima se iskre kar krešejo, zato si ju želite gledati še in še. V vsakem prizoru sta razigrana in norčava… in očarljiva. Šarma se ni moč priučiti - imate ga ali pa ne in naša igralca ga imata brezmejno veliko."
Julia je tesno sodelovala z Marshallom pri oblikovanju Maggie kot večplastne osebnosti: mlade ženske iz majhnega mesta, neodvisne, močne, zelo uspešne pri zaročanju, a ki ji do oltarja nikakor ne uspe priti. Julia lik Maggie Carpenter opiše kot "običajnega na odbit način. Po svoje je zelo normalno dekle iz majhnega mesta, ki pa je iz različnih razlogov z leti postala vse bolj psihotična na nezavedni ravni, predvsem kar zadeva njenih blodenj do oltarja. Njenim dejanjem in odločitvam botrujejo določene nerazrešene reči. Prav zanimiva naloga se mi je zdela razkrinkati, kdo to dekle v resnici je." Maggie dela v trgovini z železnino in je poleg tega izumiteljica, ki izdeluje reči iz industrijskih odpadkov, kondicijo pa vzdržuje s kick boxingom v domači delavnici. "Julia je morala biti za ta film dobro telesno pripravljenja, saj je Maggie prava športnica," dodaja Marshall. "Ukvarja se s kick - boxingom, skače s kolebnico in dirja s svojih porok."
Ike Graham je brez dvoma riba na suhem, ko prispe v Hale, da bi dokazal, kako je vse, kar je zapisal v članku, res. Cinični Newyorčan dodobra vznemiri meščane, ki kaj hitro zvedo, da je on avtor kolumne o Maggie. Še najbolj pa Ikov prihod spravi v slabo voljo Maggie. Ravno se kani v četrto poročiti, javna razgalitev popolnega tujca pa jo je osramotila in globoko prizadela.
"Ike je v svoji kolumni pogosto malce grob do žensk," pravi Richard Gere o svojem liku. "Je ločenec, ki ga ves čas obtožujejo, da je zagrenjen. A njemu se zdi, da je upravičeno tak. Ko ga preganja rok za oddajo in sliši zgodbo o Maggie, se mu zdi, da se ta povsem ujema z njegovim rahlo sovražnim odnosom do žensk. Zato napiše duhovit in hkrati piker članek o njej. Z njegovega stališča gre za popolno zgodbo in za popoln način, da s strupenim jezikom oplazi različne stvari."
Skozi film se Maggie na vsak način skuša maščevati Iku, ki pa se na njeno strahovito jezo spoprijatelji z njenimi prijatelji in družinskimi člani. Hkrati pa Ike in Maggie tudi bolje spoznata drug drugega in se naučita celo to ali ono o sebi. Romantične komedije, ki jih je posnela v preteklosti, so Juliji olajšale delo, saj se je zlahka vživela v vlogo. Geru, ki ga je občinstvo zadnje čase vajeno gledati zlasti v resnejših vlogah, je po drugi strani film ponujal priložnost, da pokaže svoje komične sposobnosti.
"Je čeden, očarljiv in zabaven in v tem filmu gre malce dlje kot ponavadi," komentira Marshall. "In kot žrtev številnih Maggijinih norčij se je moral včasih poskusiti v resnično odbitih komičnih vložkih, kar mu je prav dobro uspelo."
Gere se je zanašal zlasti na to, da sta se njegova soigralka in režiser v preteklosti v komedijah odlično odrezala. "Garryju in Juliji sem rekel: komedij ne snemam pogosto, a vama zaupam, da me bosta vodila po pravi poti, ker sta oba tako sijajna pri tem," se spominja Gere. "Delati z njima je kot igrati baseball z Markom McGuirejem - vedno zadeneta."
Filmski ustvarjalci so zelo srečni, ker so v stranskih vlogah nastopili zares nadarjeni igralci. Joan Cusack, ki je bila že dvakrat nominirana za oskarja, igra Maggijino srednješolsko prijateljico. "Joan je sijajna pridobitev za igralsko ekipo," pripomni Garry Marshall. "Naravnost sijajna je pri improvizacijah, tako njen kot Maggijin lik je zaradi nje še bolj razdelan."
"Igram Peggy, Maggijino najboljšo prijateljico, frizerko," pravi Cusackova. "Odrasla je z Maggie, zvesto ji stoji ob strani tako pri številnih poročnih poskusih kot pri zdrahah z Ikom. Ker je Maggijina najboljša prijateljica in poročna družica, Peggy vseeno upa, da ji bo nekega dne le uspelo priti do istega "usodnega da." Čudovito je biti lep, očarljiv in skrivnosten in da se lahko spogleduješ s komerkoli želiš, a če v življenju nimaš pravega razmerja, si sam in kakšen smisel ima pravzaprav vse skupaj?" se sprašuje Cusackova.
"Joan Cusack je genialna," pravi Richard Gere. "Njene zamisli so sveže, zabavne in temeljijo na življenjskih izkušnjah - resnično je neverjetna in zares izjemna osebnost."
Rita Wilson igra Ikovo bivšo ženo Ellie, njegovo šefinjo pri časopisu, ki je sedaj poročena s Fisherjem (Hectorjem Elizondom). "Rita je bila krasno odkritje - sijajna izbira," pravi Garry Marshall. "Veliko je prispevala k oblikovanju lika Ellie - zabavna je, pametna in neizprosna, a ima tudi toplejšo plat."
"Ellie je lik z mnogimi obrazi," meni Rita Wilson. "Je zares prijetna oseba, ki se znajde v svojstvenem položaju, namreč, da je šefinja temu moškemu (Iku), s katerim je bila včasih poročena. Oboževala ga je, potem pa sta se njuni karieri razcveteli in on je nekako odvandral. Zato je odnos med Ikom in Ellie malce zapleten - a zabavno ga je bilo igrati."
Hector Elizondo je nastopil v vseh enajstih filmih Garryja Marshalla, za upodobitev hotelskega menedžerja v Čednem dekletu je bil nominiran za zlati globus. Tokrat upodablja Fisherja, s katerim je sedaj poročena Ellie. Elizondo se strinja, da je igralska zasedba filma sijajna in o Marshallu pravi: "Garry je dober človek, zato vedno delam z njiim. Zabaven je in nikoli ne odstopa od svojega načela: Življenje je pomembnejše od sveta zabave. To je njegovo bistvo in zato so pri njegovih filmih vsi srečni."
Igralsko ekipo Pobegle neveste zaokrožajo Paul Dooley kot Maggijin zaskrbljeni oče, Christopher Meloni kot trener Bob, Jean Schertler kot babi Julia, Jane Morris kot gospa Pressman, za trenutek pa v film pokukata tudi režiser Garry Marshall in Laurie Metcalf.
Krhka in nežna narava ljubezni in razmerij je tema, ki je Garryju Marshallu od nekdaj zelo pri srcu in je tudi vedno v središču njegovih filmov. "V Pobegli nevesti," pripomni Marshall, "gre za razvejano zgodbo o odnosih med ljudmi, ravno pravšnjo za novo tisočletje. Maggie je nekajkrat pobegnila od oltarja in za to ima nek razlog. V svojih razmerjih je bila pravi kameleon, spreminjala se je v osebnosti, kakršne se ji je zdelo, da si želijo njeni fantje. Šele ko postane zvesta sama sebi, se ji ponudi priložnost za resnično srečo."
Robertsova se strinja: "Na začetku filma z vsemi svojimi zlaganimi, osladnimi lastnostmi Maggie res ne ve, kaj bi pravzaprav rada in kdo sploh je. Prav to najde ob koncu: sposobnost, da izrazi svoja čustva takrat, ko jih čuti - v nasprotju s preteklostjo, ko je pazila na vsako besedo in si razbijala glavo z rečmi, ki sploh niso bile pomembne ne zanjo ne za njena razmerja. Po mojem je bistveno odkritje, do katerega se dokoplje, to, da moraš biti zares odkrit in pošten in le tako se lahko oblikujejo najboljša partnerska in ljubezenska razmerja med ljudmi."
Garry Marshall zaključuje: "V tem filmu je veliko komedije - situacijske in besedne - in veliko romantike. Upam, da bo pri gledalcih porajal občutek, da se ti ni treba pretvarjati, da bi našel pravo ljubezen, ampak da moraš ostati zvest samemu sebi. Vsi si zaslužijo, da so ljubljeni zato, ker so kot oseba nekaj čisto posebnega."

Snemanje

Pobeglo nevesto so začeli snemati 19.oktobra 1998 v Marylandu. Po tednu v Baltimorju so se za štirinajst dni preselili v Berlin, mestece ob vzhodni obali, ki je poziralo kot izmišljeno mesto Hale, kjer je doma Maggie. Potem so se vrnili v Baltimore, kjer so snemali na različnih lokacijah v mestu in v studijih. Po dveh tednih počitnic v decembru so s snemanjem nadaljevali zopet v Baltimorju in ga zaključili 26.januarja 1999.
Eden največjih izzivov za filmske ustvarjalce je bilo organiziranje petih Maggijinih porok, ki so se med seboj zelo razlikovale. Kot ve vsakdo, ki se je tega kdaj lotil, je priprava poroke zelo zahtevna naloga. Kot glavni koordinator porok je Garry Marshall tesno sodeloval s svojo produkcijsko ekipo, meddrugim s scenografom Markom Friedbergom in kostumografom Albertom Wolskyjem. "Ljubim poroke!" se smeje Marshall. "Veliko sem jih moral posneti in pri tem sem zelo užival. Pravega odgovora na to, kakšna naj bo poroka, ni. V našem filmu prikažemo mnogo opcij, med katerimi boste potem lahko izbirali." Ena je denimo zelo formalna, tradicionalna, druga hipijevska, na tretji nevesta skozi drevored proti oltarju jezdi na konju.
Že samo oblikovanje oblačil za goste na vseh petih dogodkih je bil izjemen podvig. Wolskey pravi: "Najzahtevnejše so bile obleke neveste, saj imamo v tem filmu pet porok, kar je za en sam samcat film zelo nenavadno." Julia, ki je z Wolskyjem sodelovala že pri Pelikanovemu poročilu, Wolskyjeve kreacije opisuje kot "genialne. Svojo nalogo je sijajno opravil, ni le oblikoval tistega, kar je narekoval scenarij, z oblačili je znal tudi prikazati minevanje časa."
Prve tri poroke so prikazane v flashbackih, zato je bilo z oblekami potrebno ponazoriti tudi to, da je med njimi preteklo nekaj let. Robertsova pravi: "Hotela sem, da ljudje vidijo, kako zanjo vse skupaj ni le podaljšan konec tedna, da se je vse to dogajalo skoraj skozi vsa njena dvajseta."
Wolsky pripominja: "Na štirih porokah je Julia dejansko pobegla nevesta. Obleče se, pripravljena je, tik pred oltarjem jo pa pobriše. Načrtovanje in izpeljava teh pobegov je bila najzahtevnejši del - in hkrati najzabavnejši." In ker se Maggijini pobegi zelo razlikujejo - enkrat teče, drugič se zavihti na motor, tretjič na konja - je moral Wolsky oblikovati obleke, ki niso le lepe, ampak so tudi primerne za telovadbo, v katerih se bo skratka Julia lahko svobodno premikala, ko si bo brusila pete med pobegi.
"Med formalno poroko na prostem mora Maggie s trampolina skočiti med goste, ki jo potem ponesejo proti nesojenemu ženinu. Od tam skoči čez ograjo na motor in odbrzi stran," razlaga Wolsky. "To obleko je bilo verjetno najtežje oblikovati." Uporabil je material, ki je videti kot vezenina, v resnici pa gre za vrsto čipke in ukrojil obleko, ki je bila kot nalašč za prizor. "Je sijajna športnica," meni o Juliji Wolsky. "Vsega se lahko loti in še neustrašna je povrhu."
Ob koncu filma je bila razumljivo Julia prav vesela, da se je poslovila od svojih poročnih oprav. Večina nevest si nadene vsakdanja oblačila nekaj ur po poroki, ker pa je v filmu pet porok, je bila Julia skoraj ves čas v tej ali oni poročni obleki. "Do grla jih je bila sita," se smeje Wolsky. "Reči moram, da ji čisto nič ne zamerim."
Vsa parada pražnjih oprav jo ni odnesla nepoškodovana. Med prizorom v cerkvi, ko Maggie beži s svoje zadnje poroke, steče po stopnicah mimo predšolskih otrok in skozi vrata. Ike ji je tesno za petami, zato otroke naplahta, da ima mož, ki jih sledi, verjetno sladkarije v žepih in naj preverijo, ali je kaj na stvari. "Oddelek za garderobo je skoraj dobil srčni napad," se spominja Marshall. "Ko je Richard tekel skozi sobo, so ga navdušeni otroci zgrabili za žepe in obleko in jo raztrgali na koščke. Otrokom je malo mar za Armanija, hoteli so sladkarije…prizor smo posneli samo nekajkrat, ker nam je zmanjkalo oblačil…ne pa tudi sladkarij."
Ker se večina filma odvija v majhnem mestu Hale jeseni, se je filmska ekipa precej namučila, preden je našla mestece, ki bi ustrezalo tistemu iz scenarija. Posneti so ga seveda morali, ko je bil še odet v jesenske barve. Ko so se odločili za državo Maryland, je scenograf Mark Friedberg začel iskati po vsem področju, da bi našel idealno mesto za Maggijin rojstni kraj.
"Vzhodna obala je bila krasna izbira. Takoj ko sem prispel tja, sem videl, da je zadnjo značilna mešanica starih časov in majhnih mest," se spominja Friedberg. "Nahaja se sredi severvzhodnega koridorja, a je v nekem smislu vseeno izolirana od sodobnega sveta."
Po napornem raziskovanju področja je Friedberg naletel na mesto Berlin in zdelo se mu je, da je končno našel idealen kraj. "Pripeljal sem se v Berlin in tam je bil čudovit, starinski hotel, obedovalnica, frizerski salon in prodajalna z železnino, tako kot je narekovala zgodba. Vse se je nahajalo vzdolž glavne ulice. Odšel sem h Garryju Marshallu in mu rekel: To je to. In on se je strinjal."
Mesto Berlin je bilo ustanovljeno leta 1677 kot Burleigh Plantation, se preimenovalo v Burleigh Inn, potem pa je dobilo sedanje ime, ki je kombinacija imen Burleigh ter Inn. V njem se nahajajo številne zgodovinske stavbe iz viktorijanskih časov in časov državljanske vojne. Hotel Atlantic je ena izmed teh stavb. Elegantna stavba iz viktorijanskih časov, restavrirana leta 1895, pozira kot hotel, v katerem domuje Ike, ko pride iz New Yorka preverit resnico o Maggie.
Friedberg je začel načrtovati preobrazbo Berlina v Hale med pripravami na dvotedensko snemanje Pobegle neveste. "Nismo izdelali veliko novih prizorišč, zato smo lahko začeli snemati skoraj takoj. Zunanje prizore smo res hiteli snemati jeseni, da nam tega letnega časa ne bi bilo potrebno potem ustvariti iz niča," pravi. "Spremenili smo le nekaj pročelij hiš z napisi in displeji. V bistvu je bilo okostje Halea že tam, mi smo ga samo odeli."
Friedberg kar ne more prehvaliti prijaznosti in topline prebivalcev Berlina. "V bistvu se je celotna ekipa za štirinajst dni utaborila pred njihovim pragom. Bili so nam ves čas na voljo, počutili smo se dobrodošle, kot doma."
Julia je zelo uživala ves čas bivanja v Berlinu. "Prihajam iz majhnega mesta, zato je bilo lepo prebivati nekje, kjer ti zjutraj ljudje naklonijo prijazen pozdrav." Tudi Marshallu je bil Berlin všeč in je med snemanjem stanoval v hotelu Atlantic. Meščani so ga med sprehodi po ulicah kmalu vzeli za svojega. "Res sem vpijal tamkajšnje vzdušje - iz hotela sem prišel naravnost na prizorišče snemanja. To je tako krasno mesto, s čudovitimi ljudmi - v Berlinu sem se imel zelo lepo!"
Ko je imel en dan prosto, je Marshall obiskal berlinsko knjigarno Globe in navdušeno množico zabaval z zgodbami ter podpisoval svojo knjigo Wake Me When It"s Funny.
Na snemanju je njegov smisel za humor botroval številnim tekmovanjem, ki so bila povezana z jesenskimi in zimskimi meseci, v katerih so sodelovali ali samo navijali vsi člani ekipe. "Kakšen kraval smo zganjali," se smeje Marshall. "Imeli smo tekmovanje v izrezovanju buč, pa tekmovanje v obrezovanju dreves, parade, pravo kolobocijo smo povzročili." Pravzaprav je bila parada na Zahvalni dan prav sijajno načrtovana zadeva, ki ji je načeljeval Garry Marshall.
Ker so v Berlinu snemali samo dva tedna, so številna prizorišča poustvarili v studijih v Baltimorju, meddrugim notranjost frizerskega salona, hotela in Maggijine hiše kot tudi del Glavne ulice.
Po zaslugi Pobegle neveste je nekatere člane ekipe celo začelo skominjati po poroki. Scenograf Mark Friedman je med prazničnim odmorom zaprosil za roko svoje dekle, pri organizaciji razkošne snubitve pa so sodelovali Hector Elizondo, vodja statistov Maryellen Avioli in lastnik lokalne delikatese.

O igralcih

Julia Roberts (Maggie) spada med najbolj priljubljene igralce na svetu. Leta 1989 je dobila zelo iskano vlogo v filmu z zvezdniško zasedbo Jeklene magnolije. Za vlogo Shelby Eatenton je bila prvikrat nominirana za oskarja. Drugič je bila nominirana za vlogo v eni največjih uspešnic leta 1990 Čedno dekle. Predtem je igrala v televizijskem filmu Baja Oklahoma in požela pohvale za nastop v Mystic Pizza. Po izjemnem uspehu Čednega dekleta je nastopila v seriji zanimivih in uspešnih filmov, med njimi Tenka linija smrti, V postelji s sovražnikom, Prva ljubezen, Pelikanovo poročilo in Čenče. Nastopila je tudi v Michaelu Collinsu Neila Jordana, glasbeni komediji Woodyja Allena Vsi pravijo: Ljubim te, Pret-a-porte Roberta Altmana, Moj bivši se poroči, Teoriji zarote, Z roko v roki in Notting Hillu.

Richard Gere (Ike) je eden najvidnejših ameriških igralcev, znan po vlogah v filmih Čedno dekle, Častnik in gentleman, Božanski dnevi, Ameriški žigolo, Jenkiji, Policaj pod nadzorom, Izvrni strah, Prvi vitez. Nazadnje smo ga videli v političnem thrillerju Rdeči kot in v Šakalu z Brucom Willisom in Sidneyem Poitierjem.
Gere se je začel ukvarjati z igranjem na Univerzi v Massachusettsu, na kateri je študiral filozofijo. Najprej je eno sezono nastopal pri Provincetown Playhouse ter pri Seattle Repertory Theatre, nato pa v številnih newyorških postavitvah, najopazneje v naslovni vlogi Richard Farina: Long Time Coming ter Long Time Gone, pa tudi v dveh dramah Sama Sheparda Back Bog Beast Bait ter Killer"s Head. Gerova kariera je vzcvetela z nastopom v broadwayski rock operi Soon in z newyorško postavitvijo britanske farse Habeas Corpus. Številna priznanja je požel kot Danny Zuko v broadwayski in londonski postavitvi uspešnega musicla Briljantina. Uspešno je nastopil v številnih klasičnih igrah: v Lincoln Center je nastopil v Senu kresne noči ter v londonskem Young Vic Theatre v Ukročeni trmoglavki.
Gere je na velikem platnu debitiral leta 1978 v Božanskih dnevih, nagrajenimi z oskarjem, in zanje dobil italijansko različico oskarja. Sledili so filmi Looking For Mr.Goodbar z Diane Keaton, Bloodbrothers, Jenkiji in Ameriški žigolo.
Na broadwayske odre se je vrnil z Bent in z njim osvojil Theatre World Academy Award in številne pohvalne kritike za upodobitev homoseksualnega ujetnika v koncentracijskem taborišču Dachau, ki raje umre, kot da bi zanikal svojo identiteto.
Leta 1982 je zaigral v uspešnici Častnik in gentleman, sledili so mu Do zadnjega diha. Beyond the Limit, The Cotton Club, Power, No Mercy, Miles from Home, Rhapsody in August.
Gere sedaj aktivno sodeluje pri nastajanju projektov in je bil izvršni producent nekaterih svojih filmov, meddrugim V zadnjem trenutku, Gospod Jones in Na razpotju. Bil je prvi igralec, ki je privolil v nastop v filmu And the Band Played On, televizijski priredbi knjige Randyja Shiltsa o prvih letih aidsa v ZDA.
Je vnet borec za človekove pravice in svet prizadevno opominja na tragedijo, ki se dogaja v Tibetu pod kitajsko okupacijo. Je ustanovni član Tibet House v New Yorku in je v prid Tibeta pričal pred različnimi ameriškimi državnimi organi. Pilgrim, Gerova knjiga s fotografijami Tibetancev, je izšla leta 1997. Dobiček je prek svoje fondacije namenil različnim dobrodelnim ustanovam, ki se borijo za samostojnost Tibeta. Pred kratkim je obiskal begunska taborišča v Albaniji in priskočil na pomoč preživelim na Kosovu.

Joan Cusack (Peggy) je bila za oskarja nominirana dvakrat: za Delovno dekle in za Je ali ni? Med njenim filmi so še Pri Addamsovih 2, Skrivnost ulice Arlington, Plačanec, Devet mesecev, The Cabinet of dr.Ramirez, Toys, Hero, My Blue Heaven, Men don"t Leave, Broadcast News, Say Anything ter 16 Candles. Na platnu je debitirala pri petnajstih v My Bodyguard. Igrati je začela pri Piven Theatre Workshop v Evanstonu v Illinoisu, kjer je odraščala. Ko je študirala na Univerzi Wisconsin v Madisonu, kjer je diplomirala iz angleščine, je nastopala pri improvizacijski skupini The Ark. V gledališču se je poskusila v klasičnih in sodobnih dramah, bila med leti 1985-86 članica ekipe Saturday Night Live in ob Ann Bancroft nastopila v The Mother v produkciji BBC-ja.
Živi v Chicagu z možem in sinom. Trenutno pripravlja humoristično nadaljevanko s Carsey Werner, ki naj bi jo snemali v Chicagu.

Hector Elizondo (Fisher) je nastopil v Tisti drugi sestri, Čednem dekletu (nominacija za zlati globus), Policaju iz Beverly Hillsa 3, Ameriškem žigolu, Getting Even with Dad, Nothing in Common, The Flamingo Kid, Turbulence, Dear God, Leviathan in The Taking of Pelham 1-2-3.
Za upodobitev dr.Phillipa Wattersa v nadaljevanki Bolnišnica upanja je prejel nagrado emmy za najboljšega stranskega igralca. Za to vlogo je bil za emmyja nominiran vsega skupaj petkrat. Med njegovimi drugimi televizijskimi projekti so Burden of Proof, Medal of Honor in Mrs.Cage.
Rodil se je v New Yorku, svojo igralsko kariero pa je začel na odru. Za upodobitev boga v igri Steambath je prejel nagrado obie, za nastop v Sly Fox pa nominacijo za Drama Desk Award. Na Broadwayu je nastopil v The Prisoner of Second Avenue, The Great White Hope in The Price Arthurja Millerja.
Sodeluje tudi s prestižnim losangeleškim Theatre Works, skupino vrhunskih igralcev, ki skuša preko nacionalnega radia oživiti klasično radijsko igro.

Rita Wilson (Ellie) je nastopila v The Story of Us, Romanci v Seattlu, Norem božiču, Nekoč in zdaj, Semnju ničevosti, That Thing You Do, Mixed Nuts, Volunteers in Psihu Gusa Van Santa. Pred kratkim je posnela televizijski film Invisible Child, nadaljevanko From the Earth to the Moon ter Barbarians at the Gate.
Na začetku kariere je sprejela povabilo na šolanje pri London Academy of Music and Dramatic Art. Ko je živela v Londonu, je na tamkajšnjih odrih veliko nastopala. Njena upodobitev Celie v losangeleškem John Anson Ford Theatre ji je prinesla nagrado Drama-Logue za najboljšo igralko. Sodeluje tudi z neprofitno gledališko skupino iz Los Angelesa Shakespeare/LA.
Z Marshallom je že sodelovala pri nadaljevanki Srečni časi, katere avtor in producent je bil.

O filmskih ustvarjalcih

Garry Marshall (režiser) je eden najbolj cenjenih hollywoodskih scenaristov, producentov in režiserjev tako televizijskih, filmskih kot gledaliških projektov.
Kot filmski režiser je pred več kot desetletjem debitiral z Young Doctors in Love. Režiral je tudi Čedno dekle, Frankie & Johnny, Obale, Overboard, Nothing in Common, The Flamingo Kid, Exit to Eden, Dear God in Tista druga sestra. Pomagal je lansirati kariere Robina Williamsa, sestre Penny, Jasona Alexandra, Henryja Winklerja in Crystal Bernard.
Je avtor prenekaterih najbolj priljubljenih nadaljevank v zgodovini ameriške televizije, denimo Srečni časi, Laverne & Shirley, The Odd Couple ter Mork and Mindy. Marshall je pomagal oblikovati 14 televizijskih nadaljevank, bil pa je izvršni producent več kot tisočih polurnih epizod.
Wake Me When It's Funny je naslov avtobiografiji, ki jo je napisal skupaj s hčerko Lori in v kateri je popisal 35 let življenja v Hollywoodu.

Sara Parriott in Josann McGibbon že 14 let pišeta skupaj. Meddrugim sta napisali scenarije za Tri moške in mlado damo, Worth Winning ter The Favor z Bradom Pittom, Elizabeth McGovern in Billom Pullmanom, ki sta ga tudi producirali. McGibbonova je študirala dramaturgijo na Losangeleški univerzi in bila nekaj časa literarni agent. Potem sta se s Parriottovo osredotočili na pisanje scenarijev. Parriottova je diplomirala iz tekstilnega oblikovanja na Rhode Island School of Design in kasneje napisala pet humornih knjig, med njimi Futile: The Magazine of Adult Dating.

James Newton Howard (skladatelj) je bil štirikrat nominiran za oskarja. Napisal je glasbo za filme Očkov dan, Tistega čarobnega dne, Princ plime, Tenka linija smrti, Begunec, Junior, Izvirni strah, Moj bivši se poroči, An eye for an eye, Restavracija, Izbruh, Dave, Grand Canyon, Wyatt Earp, Glengarry Glen Ross in Čedno dekle. Napisal je tudi nepozabno temo za televizijsko nadaljevanko Urgenca in si zanjo prislužil nominacijo za oskarja.
Najprej se je izšolal za klasičnega pianista, nato pa v sedemdesetih postal studijski glasbenik pri rock in pop glasbenikih, kot sta Elton John in Carly Simon. Potem je postal iskan aranžer in producent albumov, sodeloval je z glasbeniki, kot so Bob Seger, Randy Newman, Rickie Lee in Rod Stewart.

Komentarji

9.7. 2007 ob 12:41

Film je ful dobr. Oglejte si ga če si ga še niste.

— smrklja
24.7. 2008 ob 22:10 zvezdica

TA FILM JE RES NEEKAJ POSEBNEGA ŠE POSEBAJ ZATO KER V NJEM IGRATA JULIJA ROBERTS IN RICHAR GERE KI STA ME NAVDUŠILA ŽE Z FILMOM ČEDNO DEKLE. ČESTITKE VESM USTAVARJALCEM TEGA FILMA PA ŠE TO TA FILM SE RES SPLAČA POGLEDAT,,,,

— VESNA

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.