Rezervni deli
Ustvarjalci
Ekipa |
|
scenarij in režija |
|
producent |
|
kamera |
|
skladatelj |
|
montaža |
|
zvok |
Julij Zornik, Marjan Cimperman |
scenografija |
|
kostumografija |
|
maska |
|
direktor filma |
|
Igralci |
|
Ludvik |
|
Rudi |
|
Rajc |
|
Drago |
|
Angela |
|
Geri |
Vladimir Vlaškalič |
Ilinka |
|
Mirče |
Zoran Ljutkov |
Stari Albanec |
Petar Arsovski |
Kurdinja z otrokom |
Valentina Gramosli |
Mož Kurdinje |
Tarek Rashid |
Natakarica Sonja |
Neda Bric |
produkcija |
|
izvršni producent |
Danijel Hočevar |
v sodelovanju s |
TV Slovenija, UPE KUP |
odgovorna urednika |
Dr. Melita Zajc, Jani Virk |
finančna subvencija |
|
Tehnične informacije |
|
filmski negativ |
35 mm Kodak Vision 500T & 800T |
razmerje |
1 : 1.85 |
trajanje |
87 minut |
dolžina |
2380 metrov |
zvočni sistem |
Dolby Digital SR-D |
v barvah |
|
e-pošta |
Dialog iz filma
Ludvik: Itak jih polovica konča za rezervne dele.
Rudi: Za kakšne rezervne dele?!
Ludvik: Za rezervne dele. Na italijanski strani jih omamijo, zakoljejo, potem pa jim vse, kar se da, ven poberejo: srce, ledvica, jetra, vse kar se da presadit. Ena ledvica so 15.000 eurov.
Rudi: Zajebavaš?
Ludvik: Mi smo turistični vodiči v primerjavi s tistimi tam preko...
Izjava režiserja
Potni listi in vizumi so formalnost za tiste, ki jih imajo. Toda kdor jih nima, je kot človek z Marsa, ki se je nezaželen znašel na sovražnem planetu. Leta 2000 je bilo v Sloveniji zajetih 36.000 ilegalnih prebežnikov: Afričanov, Kurdov, Albancev, Kitajcev, Pakistancev, Makedoncev... Če so jih zajeli četrtino, pridemo do številke 150.000. Torej gre preko Slovenije "v Evropo" vsak dan 400 ilegalcev. Veliko denarja za tihotapce človeških duš in veliko človeških usod.
Krško je majhno mesto ob meji s Hrvaško, poznano po nuklearni elektrarni, celulozni industriji in speedway dirkah.
Rezervni deli so film o dveh tihotapcih iz Krškega in o mnogih ilegalnih prebežnikih.
Damjan Kozole
Sinopsis
Krško, majhno industrijsko mesto blizu južne slovenske meje s Hrvaško.
Ludvik, nekdanji državni prvak v speedwayu, danes pa zagrenjen vdovec, vsako noč s kombijem prevaža ilegalne prebežnike od hrvaškedo italijanske meje. Šef mu pošlje za pomočnika mladega in neizkušenega Rudija.
Na prvi vožnji postavi Ludvik pred Rudija nekaj preizkušenj; lepa Makedonka je samo ena od njihovih žrtev. Rudi ima moralne dileme. Po vrnitvi domov v Krško se ga zapijeta in Ludvik sprejme Rudija za svojega. Hodita na dirke in skoraj vsako noč mimo nuklearne elektrarne prevažata ilegalce z vseh koncev sveta. Rudi se hitro znebi moralnih pomislekov, postane trd in neizprosen.
Upanje na boljšo prihodnost, ki jo za prebežnike pooseblja Evropa, se prek slikanja klavrne eksistence njihovih "vodičev" velikokrat spremeni v človeške drame...
Damjan Kozole,
režiser in scenarist
Rojen leta 1964 v Brežicah. Doma iz Krškega. Živi in dela v Ljubljani. Pri 22-ih je posnel svoj prvi celovečerni film, nizkoproračunski Usodni telefon, ki je bil eden prvih neodvisnih filmov v takratni Jugoslaviji.
Njegovi (predvsem) nizkoproračunski filmi so bili prikazani na številnih mednarodnih filmskih festivalih, prejšnji celovečerni film Porno film pa si je v slovenskih kinodvoranah ogledalo prek 60.000 gledalcev.
Filmografija (samo celovečerni filmi):
- Usodni telefon (1987, 68 minut), režiser in
scenarist, produkcija Emotionfilm, koprodukcija Filmoteka 16 (Zagrab)
in TDS Brut film (Ljubljana);
- nagrada Sekretarjev SKOJ-a za dosežek v (neodvisni) filmski produkciji;
- Badjurova nagrada Hanni Preuss za ton (Teden domačega filma, Celje 1987)
- Remington (1988, 80 minut), režiser in scenarist,
produkcija Emotionfilm, koprodukcija Avala film (Beograd);
- srebrna Badjurova nagrada (TDF Celje 1988), Stopov debitant leta (Emil Cerar)
- Stereotip (1997, 90 minut), režiser, scenarista Luka
Novak in D. Kozole, produkcija Emotionfilm, koprodukcija TV
Slovenija;
- Stopov igralec leta 1998 (Roberto Magnifico)
- Porno
film (2000, 80 minut), režiser in scenarist, produkcija
Emotionfilm, koprodukcija TV Slovenija;
- najboljši celovečerni film (Festival slovenskega filma, Portorož 2000), Najboljši film (Žirija občinstva, FSF Portorož), Najboljši film (Žirija filmskih kritikov, FSF Portorož), Stopov igralec leta (Matjaž Latin), Stopova igralka leta (Natalia Danilova), Stopov obetavni igralec leta (Primož Petkovšek);
- najboljši film (Filmski festival Palič 2000, Žirija YU Fipresci), Najboljši film (Žirija občinstva)
- Rezervni deli (2003, 87 minut)
Emotionfilm,
filmska produkcijska
hiša
Emotionfilm je bil ustanovljen kot filmska produkcijska hiša leta 1986, ki je med leti 1986 in 1991 delovala kot del Filmske redakcije ŠKUC-a (Študentski kulturni center), od leta 1991 pa kot samostojno podjetje. V času ustanovitve smo bili ena prvih neodvisnih produkcijskih hiš v takratni Jugoslaviji in Sloveniji. V tem obdobju smo:
- producirali 13 dolgometražnih filmov, med njimi so najbolj znani celovečerni filmi Carmen (r. Metod Pevec, 1996), Stereotip (r. Damjan Kozole, 1997), Socializacija bika? (r. Čoh & Erič, 1998), V leru (r. Janez Burger, 1999), Porno film (r. D. Kozole, 2000), Oda Prešernu (r. Martin Srebotnjak, 2001), Kruh in mleko (r. Jan Cvitkovič, 2001) in Rezervni deli (r. D. Kozole, 2003)
- producirali več kot 20 kratkih igranih, risanih, dokumentarnih in video filmov, med katerimi so najbolj znani filmi Poskušaj migati dvakrat (r. Čoh & Erič, 1986), Silicijev horizont (r. Igor Zupe, 1990), Vse je pod kontrolo (r. M. Pevec, 1993), Neme podobe slovenskega filma (r. D. Kozole, 1995), Deklica s frnikulami (r. Silvan Furlan, 1998), Svobodna si. Odloči se (r. Miha Mazzini, 2000), Kaj bi še rad (r. M. Srebotnjak, 2000), Kako se znebiš mačota (r. Marjan Manček, 2000), Director's Cut (r. Boris Petković, 2001), Perk (r. Dušan Kastelic, 2002) in Okno (r. Petra Seliškar, 2002) in
- ko-producirali 2 celovečerna filma: Samotarje (r. David Ondriček, 2000) in dokumentarni film Dragi mojster (r. Pavel Koutecky, 1997)
Trenutno se v različnih fazah produkcije nahaja več samostojnih ali ko-produkcijskih (*) filmov:
- v post-produkciji so filmi Ruševine (r. J. Burger, 2003), Nemir (r. A. Žumbergar, 2003), Marmelada (omnibus, r. B. Petkovič, V. Močnik, H. A. W. Slak, Z. Živulovič, 2003), Transnacionala (*, r. Michael Benson, 2003) in Kako sem ubil svetnika (*, r. Teona Strugar Mitevska, 2003)
- v pripravah ali fazi produkcije pa filmi Pod njenim oknom (r. M. Pevec, 2003), Sivi kamion rdeče barve (*, r. Srđan Koljević, 2003/4), Od groba do groba (r. Jan Cvitkovič, 2003/4), Ekshibicionist (*, r. Rajko Grlić, 2004), 3D (*, omnibus, 2004) Estrelita (r. M. Pevec, 2004/5) in Gravitacija (*, r. Tomislav Žaja, 2004/5)
Filmi so bili prikazani na več kot 100 filmskih festivalih po svetu in prejeli številne nagrade in priznanja (V leru, r. Janez Burger, 1999), je zbral več kot 20 nagrad in priznanj, najuspešnejši film med njimi, Kruh in mleko (r. Jan Cvitkovič, 2001) pa je prejel Leva bodočnosti, prestižno nagrado za najboljši debitantski film na 58. mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah leta 2001).
Emotionfilm je zagotovo najuspešnejša slovenska filmska producijska hiša zadnjega desetletja. Nekateri filmi nastajajo tudi pod produkcijsko znamko Vertigo.
Danijel Hočevar, direktor in producent Emotionfilma, je bil v letu 2001 uvrščen med "10 Producer's To Watch" po izboru najpomembnejšega svetovnega filmskega tednika Variety.
Glavne vloge
Rojen leta 1965 v Ljubljani. Diplomirani igralec, od leta 1994 zaposlen v PDG (Primorsko dramsko gledališče) v Novi Gorici. Pomembne gledališke vloge je odigral v predstavah Lancome (Gledališče Glej, 1990), Mali princ (PDG, 1994), Plešasta pevka (PDG, 1995), Revizor (PDG, 1997), Shopping & Fucking (SNG Drama Maribor, 2001).
Film in TV: Ko zaprem oči (r. Franci Slak, 1993), Striptih (r. Filip Robar Dorin, 1994), Ekspres ekspres (r. Igor Šterk, 1997), Stereotip (r. Damjan Kozole, 1997), Vrtičkarji (r. Jure Pervanje, tv nanizanka, 1999-2002), TV dober dan (r. Vojko Anzeljc, sitcom, 1999-2002), Kruh in mleko (r. Jan Cvitkovič, 2001), Rezervni deli (2003).
Za vlogo Ivana v filmu Kruh in mleko (r. Jan Cvitkovič, 2001) je prejel nagrado Stopov igralec leta (4. Festival slovenskega filma, Portorož 2001) in nagradi za najboljšega igralca na filmskih festivalih v Bratislavi (2001) in Valenciji (2002).
Rojen leta 1978 v Celju. Absolvent dramske igre na AGRFT v Ljubljani.
Igral v SLG Celje, Rezervni deli so njegov filmski
prvenec.
Ukvarja se tudi z glasbo.
Primož Petkovšek - Petko (Rajc)
Rojen leta 1963 v Ljubljani.
Odigral okoli 15 opaznih glavnih in epizodnih vlog v slovenskih celovečernih filmih zadnjih nekaj let: Carmen (r. Metod Pevec, 1996), Stereotip (r. D. Kozole, 1997), Outsider (r. Andrej Košak, 1997), Porno film (r. Damjan Kozole, 2000), Poker (r. Vinci Vogue Anžlovar, 2000), Oda Prešernu (r. Martin Srebotnjak, 2001), No Man's Land (r. Danis Tanović, 2001), Zvenenje v glavi (r. A. Košak, 2002), Rezervni deli (2003). Odigral je tudi glavno vlogo v tv nadaljevanki Daleč je smrt (r. Jan Cvitkovič, 2002).
Za vlogo Johna v Porno filmu je prejel nagrado Stopov obetavni igralec leta (3. Festival slovenskega filma, Portorož 2000)
Nastopal tudi v gledališču in v vrsti reklam.
Rojen leta 1965 v Kopru.
Diplomiran igralec (AGRFT), stalni član SNG Drama
Ljubljana, kjer je odigral več 10 zahtevnih vlog.
Doslej
je nastopil v celovečernih filmih: Ko zaprem oči (r.
Franci Slak, 1993), Stereotip (r. D. Kozole, 1997), Zadnja
večerja (r. V. Anzeljc, 2001).
Aleksandra Balmazović (Angela)
Rojena leta 1976 v Celju. Diplomirana igralka (Akademija umetnosti, Beograd).
Igrala v številnih gledaliških predstavah v Sloveniji, na Hrvaškem, v
Beogradu in Sarajevu.
Odigrala glavne ali velike vloge v celovečernih
filmih Zadnja večerja (r. V. Anzeljc, 2001) in Amir (r. Miha Čelar, 2002).
Pripravlja se na glavno vlogo v srbsko-slovenskem celovečernem
koprodukcijskem filmu Sivi tovornjak rdeče barve (r.
Srđan Koljević, 2003/4).
Rojena leta 1978 v Skopju, Makedonija, kjer je tudi diplomirala na Igralski akademiji.
Igrala v številnih predstavah v makedonskih gledališčih (Drama Skopje, Kumanovo, Prilep, Bitola...).
Vloge v celovečernih filmih Fate like a Rat (r. Ivan Pavlov, 2001), Kao loš san (r. Antonio Mitričeski, 2003), Golemata voda (r. Ivo Trajkov, v post-produkciji, 2003).
Za kamero
Radislav Jovanov - Gonzo,
direktor
fotografije
Rojen leta 1964 v Zagrebu, Hrvaška. Diplomiral filmsko kamero na ADU (Akademija dramskih umetnosti) v Zagrebu. Leta 1995 sodeloval na 3. evropskem seminarju študentov filmske kamere v Budimpešti pod mentorstvom znanega Vilmosa Zsigmonda. Avtor (režiser, direktor fotografije) več kot 200 glasbenih video spotov, več kot 10 reklamnih spotov, treh dokumentarnih (med njimi celovečernega dokumentarno - glasbenega filma "Cubismo Turismo") in enega kratkega igranega filma.
Kot direktor fotografije pri celovečernem filmu debitiral pri filmu Rezervni deli.
Rojen leta 1947 v Splitu, Hrvaška.
Leta 1975 diplomiral Filmsko in TV montažo na FAMU, Praga. Dela kot montažer, supervizor oz. dramaturg. Je tudi redni profesor in šef katedre za montažo na Akademiji umetnosti v Beogradu.
Zmontiral več kot 70 celovečernih in TV filmov ter ducat TV nadaljevank v Beogradu, Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Parizu, Istanbulu, Pragi, Munchnu in Dunaju. Filmi, pri katerih je sodeloval, so bili prikazani ter nagrajeni na najpomembnejših svetovnih filmskih festivalih. Dobitnik treh zlatih aren za montažo na Festivalu jugoslovanskega filma v Pulju.
Pomembnejši filmi: Kraljevski voz (r. Aleksandar Đorđević, 1981), Balkanski špijun (r. Božidar Nikolić, Dušan Kovačević, 1984), Otac na službenom putu (r. Emir Kusturica, 1985), Život je lep (r. B. Drašković, 1985), Večernja zvona (r. Lordan Zafranović, 1986), Dom za vešanje (r. E. Kusturica, 1989), Gluvi barut (r. Bato Čengić, 1990), Čaruga (r. Rajko Grlić, 1991), Arizona Dream (r. E. Kusturica, 1993).
Rojen leta 1958 v Ljubljani. Glasbenik, glasbeni producent (Otroci socializma, Videosex, Laufer, Buldožer, Rotor).
Kot direktor filmov sodeloval pri celovečernih filmih Mondo Bobo (r. Goran Rušinović, 1997), Porno film (r. D. Kozole, 2000), Oda Prešernu (r. M. Srebotnjak, 2001), Kruh in mleko (r. J. Cvitkovič, 2001), Trdnjava Evropa (r. Želimir Žilnik, 2001), Rezervni deli (2003), Marmelada (omnibus, r. B. Petkovič, V. Močnik, H. A. W. Slak, Z. Živulovič, v postprodukciji, 2003), Ruševine (r. Janez Burger, v post-produkciji, 2003)..
Koproducent celovečernega filma Kleščar (r. Matjaž Latin, v postprodukciji, 2003).
Rojen leta 1958 v Ljubljani. Študiral jazz in klasično kitaro na Akademiji za glasbo v Grazu, Avstrija.
Prepotoval Azijo in Afriko ter se izpopolnjeval na številnih instrumentih: sitar, arabska lutnja, oud, saz, gaita, harfa kora... Soustanovitelj in član glasbenih skupin Quatebriga, Begnagrad, Miladojka Youneed, danes Fake Orchestra. Med leti 1989 in 1999 je v ZDA delal kot studijski glasbenik, sodeloval z Donom Cherryjem ter deloval kot specialist za svetovno glasbo v Oaklandu v Kaliforniji. Napisal glasbo za okoli 40 gledaliških predstav režiserja Vita Tauferja.
Rezervni deli so njegova prva filmska glasba.
Rojena leta 1964 v Ljubljani. Študirala arhitekturo (FAGG, Ljubljana).
Pri produkciji slovenskih in ko-produkcijskih filmov sodeluje kot asistenka scenografa, med drugim tudi pri filmih Umetni raj (r. Karpo Godina, 1990), No Man's Land (r. D. Tanović, 2001), Lily's Story (r. Robert Mantoulis, 2002).
Scenografinja celovečernih filmov Gipsy Eyes (r. V. V. Anžlovar, 1994) in Ruševine (r. Janez Burger, v post-produkciji, 2003).
Sabina Buždon,
kostumografinja
Rojena v Mariboru leta 1965. Sodelovala pri produkciji številnih kratkih in študentskih filmov ter reklam. Kostumografinja celovečernih filmov Ljubljana (r. I. Šterk, 2001), Oda Prešernu (r. Martin Srebotnjak, 2001), Slepa pega (r. Hanna A. W. Slak, 2002), Marmelada (omnibus, r. B. Petkovič, V. Močnik, H. A. W. Slak, Z. Živulovič, v postprodukciji, 2003), Rezervni deli (2003) in Pod njenim oknom (r. Metod Pevec, v produkciji, 2003)
Julij Zornik,
oblikovalec
zvoka
Rojen leta 1974 v Ljubljani.
Solastnik tonskega studia 100 d.o.o. iz Ljubljane, kjer oblikuje zvok za reklamne spote, kratke, animirane, dokumentarne in celovečerne filme.
Oblikovalec zvoka celovečernih filmov Socializacija bika? (r. Čoh & Erič, 1998), Mokuš (r. Andrej Mlakar, 2000), Oda Prešernu (r. M. Srebotnjak, 2001), Sladke sanje (r. Sašo Podgoršek, 2001), Zadnja večerja (r. V. Anzeljc, 2001).
Mojca Gorogranc,
oblikovalka
maske
Med leti 1996 in 1998 se je izpopolnjevala v oblikovanju filmske maske v Londonu, kjer je tudi živela do leta 2001.
Asistentka oblikovalke maske pri več kot 10 celovečernih filmih, kot samostojna oblikovalka maske pa je sodelovala pri številnih kratkih film in celovečernih filmih Čamčatka (r. Mitja Novljan, TV film, 1995), Stereotip (r. D. Kozole, 1997), Temni angeli usode (r. Sašo Podgoršek, 1999), Marmelada (omnibus, R. B. Petkovič, V. Močnik, H. A. W. Slak, Z. Živulovič, v postprodukciji, 2003), Kako ubiv svetec (r.Teona Strugar Mitevska, v postprodukciji, 2003)
Komentarji
Film mi deluje realno, čeprav je zelo grob!
Tvoj komentar
Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z .
S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.
po vsej sloveniji iščem ta film pa ga ni nikjer za dobit in me zanima kje bi se ga dalo videt?