Rango (sinhronizirano)

SLOVENSKA SINHRONIZACIJA:

Režija: Jernej Kuntner
Režija songov: Vojko Sfiligoj
Prevod: Vesna Žagar
Prepesnitev songov: Damjana Kenda Hussu
Tonski tehnik: Igor Potočnik
Studio: Studio Ritem

Ameriški Zahod je videl že vse vrste junakov, bleščečih in okornih, uglajenih in robatih, zvezd in obstrancev, toda Rango je med vsemi nekaj posebnega. Je majhen kameleon velikega srca, ki skuša rešiti mesto, pri tem pa v resnici postane legendaren junak, ki ga je dotlej samo igral.

Zgodba se začne, ko se Rango, dolgoletni hišni ljubljenček, ki je svet opazoval samo skozi steklo terarija, ob tem pa si domišljal, da je vrhunski igralec, znajde sredi negostoljubne puščave. Že po nekaj korakih začne spoznavati njene nevarnosti. Nekako mu uspe priti v Prah, zadnje mestece, kjer je Divji zahod še živ. Sicer se skuša zliti z okolico, kar kameleonu niti ne bi smelo biti pretežko, toda celo v pestri druščini plazilcev, dvoživk in raznovrstnih drugih puščavskih živali, bode v oči. Še preden se dobro zave, kaj se sploh dogaja, postane šerif in edino upanje, da bo mesto še kdaj dobilo vodo. In čeprav se v Prahu govori, da poštenjakom kaj hitro odklenka, se Rango ne ukloni in s pomočjo iznajdljivosti, prijateljev in obilo gole sreče postane to, česar celo kameleon ne more hliniti - pravi junak.

O produkciji

Gore Verbinski je sicer najbolj znan po pustolovskih, domiselnih in zabavnih igranih uspešnicah, ampak zgodba je zgodba. In naj dela s pravimi igralci ali digitaliziranimi liki, njegov cilj je vedno enak: premakniti meje umetniškega ustvarjanja preko meja pričakovanega in doživetega.

Zamisel o Rangu se je porodila pred leti ob zajtrku, še preden je Verbinski naredil revolucijo v pustolovskem žanru s Pirati s Karibov. Dobil se je s producentom Johnom B. Carlsom in piscem otroških knjig Davidom Shannonom, da bi se malo pomenili o morebitnih temah. Beseda je nanesla na klasične kavbojke, vendar z nenavadnim preobratom.

"Takoj po zajtrku sem doma napisal 8-stranski osnutek," se spominja Verbinski. Potem je bil sicer preveč zaposlen s Pirati, ko pa si je vzel premor po tretjem filmu, je spet privlekel na plan stare zapiske, poklical takratna sogovornika in predlagal, da se lotijo dela.

Scenarija so se lotili Verbinski, James Ward Byrkit in John Logan, k sodelovanju pa so pritegnili še mojstra za posebne učinke Marka McCreeryja. Najprej so preučili vse vrste kavbojk, kar jih je kdaj posnel Hollywood, in iz njih izluščili stereotipne like - rančarje, ki zahtevajo pravico, premetene barabe, pokvarjene župane, nevarne revolveraše, žilave in hkrati nežne ženske, živčne može postave... Nato pa so vse te like prenesli na puščavske živali. Ni trajalo dolgo, ko je kavbojsko mestece oživelo.

Glavni junak Rango je kameleon, skrajno teatralen in z malce nenavadnim pogledom na svet, kar pravzaprav ni nič čudnega, saj je vse življenje iz terarija gledal TV. Želi si biti junak in ljubljen, globoko v sebi pa ve, da se sicer lahko pretvarja, toda pretvarjanje v življenju ne prinese pravih rezultatov. Na velikem platnu se Rangu pridruži še pestra paleta drugih živali, med drugim tudi take, ki jih filmski žarometi doslej še niso obsijali.

Ustvarjalci skozi film vozijo slalom med različnimi žanri. V določenih trenutkih se nam zdi, kot da gledamo film Johna Forda, že naslednji hip je na vrsti fizična komedija, nato nekaj ganljivih trenutkov, pa spet odrezav humor... Vedno pa se vračamo k Rangu in njegovemu zlatemu srcu.

Že od začetka je bilo jasno, da bo ta risanka drugačna od drugih, saj se je ustvarjanja lotila ekipa, ki z animacijo ni imela izkušenj. Oziroma, kot je pripomnil Logan: "Ker pravil animacij nismo poznali, nam jih ni bilo treba spoštovati." McCreery pa dodaja: "Za nas je bil Rango igran film, v katerem so igralci čisto slučajno narisani."

Snemanje

Izbora zasedbe so se lotili, kot bi snemali igrano kavbojko. Ponavadi igralec, ki posoja glas določenemu liku, pride v studio in sam posname svoje besedilo. Verbinski pa je hotel ustvariti živo energijo, kaos, iz katerega igralci jemljejo navdih za vrhunsko izvedbo. Zato jih je vse poklical na oder, jih oblekel v kavbojska oblačila, jim dal smešne rekvizite in celo postavil priložnostne scene, da so lahko fizično odigrali prizore. Pri tem niso snemali samo glasov, temveč so s HD kamero posneli tudi njihovo igro, ki je bila nato v pomoč animatorjem in tehnikom za posebne učinke. Ta postopek je Verbinski poimenoval "zajem čustev".

24 dni trajajoče snemanje je bilo tvegan eksperiment, toda rezultat je navdušil vse. Tako igralce, ki so lahko od sebe dali veliko več, kot animatorje, ki so dobili precej boljši material, kot bi ga lahko ustvarili zgolj na računalniku.

To sicer ni bilo prvič, da so glasove za risanko snemali skupinsko, toda še noben režiser ni šel tako daleč. "V enem trenutku," pravi vodja animacije Hal Hickel, "so na oder celo pripeljali ogromen pokrit voz. Na sceni je bil pravi saloon s pravim pultom in nihajnimi vrati."

In kaj je v tej vsesplošni zabavi delal Verbinski? "Moja naloga je bila, da kaos potisnem v gibanje, nato pa z mrežo čakam, da bom ujel izvrstne naključne trenutke." Johnny Depp pa je na to pripomnil, da je bilo neverjetno zabavno, ker se je gruča odraslih lahko trapasto obnašala.

Zasedba

Gore Verbinski si je Ranga od samega začetka zamišljal z glasom Johnnyja Deppa. Rango je do neke mere podoben kapitanu Jacku Sparrowu, je svoboden duh, igralec, ki se rad predstavlja v mogočnih vlogah, hkrati pa ni čisto prepričan sam vase. In Deppu je bila vloga pisana na kožo. Ne samo zato, ker so mu kuščarji pri srcu in ker ima rad nekonvencionalne vloge, sam nauk zgodbe se ga je močno dotaknil, Rango pa se mu je zdel neizmerno človeški lik.

Rango v puščavi sreča nekaj, česar še nikoli ni videl - drugega kuščarja. In povrhu vsega je še punca! Rango in Jota sta skoraj popolni nasprotji in ravno zaradi tega se privlačita. Dekle je tako nekaj posebnega, da Ranga ne moti niti to, da Jota občasno katatonično otrpne. Isla Fisher, ki je Joti posodila glas, pa glasno zatrjuje: "Če bi morala biti kuščar, bi hotela biti Jota."

Največja zloba v mestu je Klopotača Jake. Vlogo so ponudili britanskemu igralcu Billu Nighyju, ki je z Deppom in Verbinskim združil moči že v Piratih s Karibov v vlogi Davyja Jonesa. Nighyju je njegov dobesedno strupeni lik prirastel srcu, saj v resnici ni tako pokvarjen, kot se zdi na prvi pogled. Naj bo še taka baraba, tudi najnevarnejši revolveraš se drži določenega kodeksa časti.

Množici znanih igralcev se je pridružil tudi Ned Beatty. Glas je posodil kot zemlja staremu želvaku, ki je župan mesta Prah. Ta lik je pravzaprav animirana različica vodnega barona Noaha Crossa, ki ga je v filmu Chinatown upodobil John Houston.

V drugih vlogah lahko v izvirni različici slišimo še kopico drugih zvezdnikov, kot so Alfred Molina, Harry Dean Stanton, Timothy Olyphant, Abigail Breslin...

Animacija

Verbinski je presenetil tudi pri izbiri studia za animacijo. Namesto običajnih osumljencev se je odločil za najprodornejše ustvarjalce digitalnih učinkov, kar jih pozna - ILM. Hotel je namreč, da gledalec občuti vsako bodico vsakega kaktusa, vsak val vročine, vsak kamen pod nogami. Čeprav so pri ILM zaslužni za osupljive digitalne učinke v celi vrsti uspešnic, se nikoli prej niso lotili celovečerne risanke. Zato so bili nad ponudbo sprva šokirani. A Verbinski je to ovrgel z besedami: "Jaz še nisem posnel risanke, ILM še ni posnel risanke. Tako vsaj vemo, da bo drugačna od drugih."

Rezultat je večplastna animacija, ki dopušča ogromno interpretacije. Če na primer dobro pogledate, je mesto postavljeno iz gum, paličic od sladoleda,  pločevink... Vsaka malenkost je malce izvirna. In za nameček je Verbinski zahteval kadriranje, kot bi ga uporabil v igranem filmu.

In dejansko gledalec skoraj pozabi, da gleda risanko.