Kolosej
Film distribucije Continental Film

Punisher

akcijski
Več kot samo maščevanje!
Na sporedu od: 15.7.2004, Kolosej Ljubljana
2h 4min / 124min
Leto: 2004
Država: ZDA
Scenarij: Jonathan Hensleigh, Michael France
K ekraniziranim ameriškim stripovskim junakom lahko tokrat prištejemo še legendarnega Punisherja, ki mora maščevati pokol svoje družine. Čakata vas debeli dve uri lomljenja kosti, zbadanja z noži, obstreljevanja z raznim strelnim orožjem, prelivanja krvi, surovih pretepov, osupljivih eksplozij in preganjanja z avtomobili. Ste zajeli sapo?

Kratka vsebina

Marvelov neustavljivi borec za pravico PUNISHER bo eksplodiral na velikem platnu v novem akcijskem trilerju, ki nam presdtavlja stripovskega junaka, kakršnega še ni bilo. V Punisherju bomo spoznali najbolje prodajanega Marvelovega stripovskega junaka, čigar priljubljenost se lahko primerja z Marvelovimi drugimi zvezdami, kot so Možje X, Spiderman in Fantastic Four. Punisher se sprehaja po svetu, ki ga vsi poznamo, svetu, potemnelem zaradi vojn, kriminala, krutosti in nepravičnosti. Nima nadnaravnih moči, s katerimi bi se lahko spopadal z zlom - samo svojo prodorno inteligenco, leta vojaških izkušenj in predvsem železno voljo, da bi pomagal tistim, ki so jim zlikovci družbe storili krivico. Punisher je režijski prvenec Jonathana Hensleigha, uveljavljenega scenarista uspešnic Alcatraz, Armageddon in tretjega dela Umri pokončno.

Frank Castle (Tom Jane) je mož, ki je v življenju prevečkrat zrl smrti v oči, najprej kot pripadnik Delta Force in kasneje kot posebni agent FBI. Končno je tik pred tem, da izpreže in zaživi normalno življenje z ženo Mario (Samantha Mathis) in sinkom Willom (Marcus Johns). Na svoji zadnji nalogi Castle do popolnosti odigra vlogo agenta pod krinko, a operacija se ponesreči in mladi Bobby Saint (James Carpinello) mora umreti. Zaradi tega se FBI zameri poslovnežu Howardu Saintu (John Travolta) in njegovi glamurozni ženi Liviji (Laura Harring). Za bleščavo podobo floridskega para iz visoke družbe se skrivajo nasilna preteklost, vezi s podzemljem in bogastvo, pridobljeno na nezakonit način. Sposobna pa sta tudi srhljivo krutih dejanj. Zaradi sinove smrti sta pripravljena postaviti na kocko vse in se podata na krvavo maščevalno misijo. Castlova najhujša nočna mora se uresniči, ko se Howard Saint s svojimi pribočniki na družinskem srečanju Castlovi peklensko maščuje Castlu in njegovi družini.

A Castle preživi, s čimer se ne more sprijazniti do konca življenja. Do tega trenutka se je do zadnje pikice držal zakona. Vendar so ga izkušnje naučile, da zakon ne more ustrezno kaznovati ljudi, ki so pomorili njegovo družino. Na podlagi dvajsetletnih izkušenj skuje načrt, da bi kaznoval morilce.

O snemanju

Zgodba o kompleksnem junaku, ki mu ne preostane drugega kot maščevati smrt ljubljenih, je klasična pripoved, napeta in pretresljiva. Hensleigh je v svojem režiserjskem prvencu povezal izredno lepo oblikovano naracijo z naturalizmom nepozabnih akcijskih filmov šestdesetih in sedemdesetih. Punisher ponuja vrhunsko zabavo, a se tam ne zaustavi: s svojim sporočilom o maščevanju in odrešitvi ponuja zgodbo, ki je še kako aktualna v teh nepredvidljivih časih.

Ozadje

Pri Marvel Comics so prvič vpeljali Franka Castla, borca za pravico, znanega kot Punisher, februarja leta 1974, in sicer kot enega stranskih likov v The Amazing Spider-Man. Castle je vstopil v pop kulturo, ki se je dobro odzvala na osamljene antijunake, kakršna sta bila Popeye Doyle Gena Hackmana v Francoski zvezi in Harry Callahan Clinta Eastwwoda v Umazanem Harryju, skratka policaje, ki so se z urbanim kriminalom spopadli na čisto svoj, neprizanesljiv način. Julija 1974 - pet mesecev po Punisherjevem prvencu - je bila premiera kontroverznega filma Death Wish s Charleoms Bronsonom v vlogi newyorškega odvetnika, ki postane borec za pravico. Producent Avi Arad pravi: "Kot filmi tudi stripi odražajo čas, v katerem so objavljeni. Punisher je stranski produkt strahov sedemdesetih, ki so bili povezani s kriminalom in propadom družbe."

Že od vsega začetka se je Punisher ločeval od drugih Marvelovih superjunakov, ker ni imel nadnaravnih sposobnosti. Njegove sposobnosti - borba mož na moža, poznavanje orožja ali strateško načrtovanje boja - so bile strogo organske. Punisher je bil iz mesa in krvi, tako kot bralci. Zaradi izjemne priljubljenosti je dobil svojo izdajo in do devetdesetih je vsak mesec nastopil v vsaj treh naslovih. V zadnjih letih so serijo posodobili z mojstrsko napisanimi, izjemno ilustriranimi stripi avtorja Gartha Ennisa in ilustratorja Steva Dillona, ki sta se podpisala tudi pod serijo Welcome Back Frank. Leta 2000 je Punisher postal najbolje prodajani Marvelov solo strip in ostaja med najbolje prodajanimi do danes.

V zadnjih letih so bili filmi, posneti po romanih Marvel Comic, kot so Možje X, Spiderman, Daredevil in Hulk, zelo uspešni. Ker se lik Punisherja razlikuje od tipičnih Marvelovih superjunakov, je podjetje menilo, da se mora Punisher podati po svojstveni filmski poti. Arad pravi: "Punisher je zelo realističen in želeli smo, da se to odraža tudi na filmu."

Producentka Gale Anne Hurd, ki je producirala tudi Hulka, se je hitro zapisala projektu. "Punisher je film, kakršnega si želim sama ogledati kot obiskovalka kina in prav to me je pritegnilo k projektu," pojasnjuje. "Všeč mi je bilo, da gre za drugačnega junaka, junaka brez nadnaravnih moči."

Marvel in Hurdova sta s projektom seznanila Jonathana Hensleigha. Marvelov predstavnik Kevin Feige pravi: "Vsi smo Jonathanovi občudovalci. Želeli smo, da bi kaj režiral za nas in poslali smo mu že več projektov, a se ni nobed obnesel. Jonathan je zelo neposreden, tako kot Frank Castle. Reče bobu bob in zdelo se nam je, da bi bil za Punisherja idealen."

Hensleigh je prebral serijo Welcome Back Frank in je ni mogel odložiti, dokler je ni čez dve uri prebral do konca. "V karieri se ti poredko zgodi, da se nekaj v tebi prižge, kot bi pritisnil na stikalo. Ko veš, da si pravi za neko stvar. Poklical sem na Marvel in rekel: Sprejel bom tole. Dejansko je bilo tako preprosto."

Hensleighju sta bila všeč tema in vzdušje stripa. "Všeč so mi zgodbe o maščevanju," dodaja. "Njihova edina težava je v tem, da so v ameriškem filmu že skoraj prežvečene. Ta zgodba pa me je zanimala - žanru je dala nekaj novega - in poleg tega se mi ne zdi preveč nihilistična."

Prirejanje zgodbe za scenarij

Hensleigh je osrednjo zgodbo razširil in dodal nove like ter tako omogočil, da je s filmom lahko k njej pristopil z različnih perspektiv. V izvirniku Frank Castle postane maščevalec, potem ko njegovo družino povsem ponesreči ubijejo med nasilnim dejanjem v Centralnem parku. Hensleigh se je odločil za temačnejši scenarij, v katerem Castlova celotna družina postane tarča maščevanja neizprosnega kriminalca - maščevanje, ki ima korenine v njegovem delu pri FBI. Castlov bes je tako prežet z občutkom krivde in bolečim spoznanjem, da so ga na cedilu pustile vladne strukture. Hurdova komentira: "Frank Castle je bil od nekdaj prepričan, da obstaja dober razlog, da človek spoštuje zakone. Prepričan je bil tudi, da je nasilje včasih opravičljivo. Ko pa mu pobijejo družinske člane, se ta filozofija sesuje kot hišica iz kart. Ko spozna, da storilci ne bodo dobili ustrezne kazni, se odloči za maščevanje sam in tako poskrbeti, da bo pravici zadoščeno."

Hensleigh je v zgodbi želel izpostaviti različne vidike maščevanja, to, da obstajata pravično in sprijeno maščevanje.

Saint je zelo sodoben zločinec, ki je svoje na nezakonit način pridobljeno bogastvo izkoristil za izboljšanje svojega družbenega položaja. Medtem ko pere denar, pridobljen s prodajo mamil in prostitucijo, se ukvarja tudi s povsem zakonitimi posli. Med drugim prodaja avtomobile in je lastnik kluba za gospode z imenom Svetniki in grešniki. V določenih pogledih je Saint Castlov dvojnik, njegov odsev skozi počeno ogledalo: marljiv, izjemno inteligenten mož, najboljši na svojem področju, mož, ki je vdan svoji družini. Ko mu med preprodajo orožja ubijejo sina Bobbyja, je Saint pripravljen postaviti na kocko vse, da bi maščeval njegovo smrt.

Pri oblikovanju Saintovega lika je Hensleigh znova izkoristil svoje dobro poznavanje kriminalcev in njihove psihologije. "Howard Saint je prepričan, da je njegovo maščevanje upravičeno," pravi režiser. "Hkrati pa je tako kot vsi kriminalci brez moralnih vrednot in ni v stiku s svetom, v katerem živimo vsi ostali. Prepričan je, da je nad zakonom in se požvižga na dejstvo, da so sina ubili vladni agentje, medtem ko je kršil zakon. Saint se tudi na zmeni za to, da se je sin začel ukvarjati z nečednimi posli, ker je pač šel po očetovi poti."

Za Avija Arada je Howard Saint zlikovec, ki je povsem v skladu z Marvelovo tradicijo "Marvelovi zlikovci morajo imeti človeško dimenzijo. Če hočete zlikovca razumeti, ga morate spoznati kot človeka, človeka, ki pride ob koncu dneva domov. Howard Saint ima svoje življenje rad, obožuje svojo ženo, otroci so punčica njegovega očesa. Nekje v skritem kotičku možganov pa ve, da se peča z nevarnimii posli. Živi paranoično življenje."

Paranoja ima v Castlovem maščevalnem načrtu veliko vlogo, saj se dobro pouči o Saintovi družini kot tudi o njegovih nezakonitih podvigih. Castlova strategija je spodkopati Saintovo samozavest pri njegovem največjem bogastvu - njegovi družini, v katero je vključen tudi njegov najboljši prijatelj in odvetnik Quentin Glass. "V tem pogledu je Castle nekoliko sprevržen. Za malo malico bi Howarda Sainta lahko pospravil na igrišču za golf, a se ne odloči za to. To ni dovolj," pravi Hensleigh. "Castle tega še ne zna ubesediti, a njegova filozofija se je že začela oblikovati. Kot kasneje pravi, ne gre za maščevanje, ki je čustveni odziv, ampak gre za kaznovanje. Če bi to znal ubesediti, bi po mojem dejal, da najhujši zločini zahtevajo tudi temu primerno kazen."

Sklepne misli

Ko se še enemu Marvelovemu junaku obeta postati zvezda velikega platna, je Avi Arad prepričan, da bodo ljubitelji stripa zadovoljni s Punisherjem. Producent pravi: "Najpomembneje je ostati zvest liku. Jonathan Hensleigh ga je ne le sprejel za svojega, ampak ga je tudi razširil. To je bila izjemna priložnost za nas, da posnamemo nekaj realističnega, neprizanesljivega, težkega. Mislim, da je Punisherju to uspelo."

Frank Castle ni več borec za pravico iz leta 1974; Punisher govori o strahu druge ere. "Mislim, da je lik časa, v katerem živimo. Mislim, da si danes ljudje pogosto zastavljajo vprašanja o pravičnosti in moralnosti maščevanja," razmišlja Hensleigh. "Kot filmski ustvarjalec pri odgovoru na to vprašanje ostajam nevtralen. Sem pa zelo pazil pri določitvi pravil, ki se jih drži lik, kar tudi stripu dobro uspe. Če si oseba želi živeti življenje maščevalca, potem se mora držati zelo zahtevnih pravil. Castlova so na primer ta, da se bo lotil samo tistih posameznikov, za katere ve kot pribito, da so zakrivili grozljive zločine. "

Glavni igralec Thomas Jane se strinja: "Frank Castle odkrije, da ljudje lahko presežejo osebne želje in potrebe in si prizadevajo za višje cilje. Marsikaj lahko dosežeš, če se posvetiš tistemu, kar meniš, da je prav. Mislim, da Frank pride do tega sklepa in zaradi Tega je - Punisher."

O igralcih

Tom Jane (Frank Castle/ PUNISHER) je posnel filme Stander 61*, The Sweetest Thing, Eden, Under Suspicion, Dreamcatcher, Deep Blue Sea, Boogie Nights, The Last Time I Committed Suicide, Junked. reprising the role he originated in the stage production at the Marilyn Monroe Theatre.

Nastopal je tudi v gledališču.

John Travolta (Howard Saint) je posnel filme Pulp Fiction, Get Shorty, A Civil Action, Primary Colors, Saturday Night Fever, Grease, Urban Cowboy, Carrie, Blow Out, Look Who's Talking, Phenomenon, Broken Arrow, Face Off, The General's Daughter, Basic, Domestic Disturbance, Swordfish, Battlefield Earth, Michael, Ladder 49, A Love Song For Bobby Long.

Will Patton (Quentin Glass) je posnel filmeMothman Prophecies, Remember the Titans, Armageddoin, Gone In 60 Seconds, Entrapment, The Postman, Breakfast Of Champions, Jesus's Son, After Hours, Cold Heaven, The Rapture, In The Soup, The Paint Job, Toll Booth, The Spitfire Grill, OK Garage, Inventing The Abbotts, The Client, Fled, Copycat, Desperately Seeking Susan, A Shock To The System, Everybody Wins ter No Way Out. Dve sezoni je nastopal tudi v nadaljevanki The Agency.

O režiserju in scenaristu

Jonathan Hensleigh je napisal scenarije za Umri pokončno brez oklevanja, Jumanji, Alcatraz, Con Air (koscenarist in koproducent), Svetnik, Armageddon (tudi izvršni producent), Še šestdeset sekund (tudi izvršni producent). Punisher je njegov režijski prvenec.

Komentarji

18.8. 2004 ob 22:20

Ja ta film mam samo jes ker sem ga zlovdu iz interneta lp

— ni važn
19.8. 2004 ob 23:49 zvezdica

Punisher je dober primer bobrega oz. akcijskega filma. ni pa mi bilo všeč da so mu ubili ženo in otroka. pa vendarle, saj jih je zato kaznovltam ko so mu ubili ženo in otroka, bi moral tudi on. kajti hudobneži so ga vstrelli nakoncu pa ga še je en tepel z vso močjo. kasneje so še polili bencin in tam je eksplodiralo, jaz mislim da bi tam mogel že zdavnaj umret ker to bi težko kateri preživel. drugače pa je film pravi, dovolj akcije.

— Punisher
20.8. 2004 ob 20:33 zvezdica

Ob tako banalni zgodbi se seveda tudi igralci ne morejo kaj prida izkazati, saj so njihovi liki zastavljeni tako zelo klišejsko, vse od glavnega junaka dalje, preko njegovih zares ekstremno stereotipnih pomagačev/prijatelje v, pa vse do homoseksualnih negativcev in žensk s kompleksom mafijskih botrov. Edini omembe vreden je John Travolta, ki v začetku deluje dovolj prepričljivo in karizmatično, a se njegov lik sprevrže v tako popolnega psihopata, da, kot tudi že v Mečarici, pokoplje tudi Travolto. Punisher je tako film zgolj za ljubitelje ekstremne akcije in nasilja, ki jim je logika španska vas, morala glavnega junaka pa deveta briga in za vse, ki verjamejo, da je mali Bush šel v Irak res zgolj zato, da bi "kaznoval" zločince. Lep živopisan pozdrav :-)

— spookyMulder
20.8. 2004 ob 20:33 zvezdica

Miselnost, da je sovražniku potrebno vrniti storjeno zlo v enaki (še bolje pa v malce večji) meri, že od nekdaj spremlja človeštvo. Toda z razvojem bolj civilizirane (ali bolj miselno odprte) družbe, se je vzpostavila dilema, če ni maščevanje nemara napačna pot, saj se s tem dejanjem maščevalec na nek način izenači z osebo, ki je prva storila zločin. Toda družba je tudi tu našla drugo pot in tako se je poleg maščevanja pojavilo kaznovanje, slednje pa je tudi glavni motiv filma Punisher. Bum, tresk, kabum... bi bil še najkrajši (in morda tudi najbolj pravičen) opis filma Punisher, zgodbe, ki sloni izključno na akciji in nasilju, ki pa sta tako nesmiselna in žaljivo neinteligentna, kot tudi vse (ne)moralne predpostavke zgodbe. Da je to eden najbolj bizarnih Marvelovih stripovskih junakov, ki zares lahko živi zgolj v nepremičnih sličicah kot satira nasilja človeštva, ni potrebno preveč poudarjati, saj že takoj postane očitno, da glavni lik nima neke globlje dramske dileme, temveč je sam sebi namen. OK, zlobci mu ubijejo družino, tako da se začne opijati kot žolna, socialno izolira, nad njegovo glavo pa stalno plava črn oblaček žalosti in obupa. Toda to je vse zgolj povod za njegova dejanja, ni pa nekega logičnega razmisleka ali moralne dileme o upravičenosti njegovih dejanj. Saj ne, da si zlobci ne zaslužijo kazni, ki jih doleti, toda kot čuteč človek bi moral tudi Castle od časa do časa podvomiti v svoja dejanja. No, da ne pride do kakšnih moralnih pomislekov med gledalci, se njegovo maščevanje preprosto preimenuje v kaznovanje. Elegantno, upravičeno in brez kančka slabe vesti. Hja, Punisher izgleda kot bi scenarij napisal mali Bush, oziroma še bolje, Punisher izgleda kot nehotena parodija trenutne politike ZDA. Zadali so nam boleč udarec, toda mi se jim ne maščujemo, saj to ni civilizirano, temveč jih zgolj kaznujemo! Da, to lepo teče na filmskem platnu, kjer so kaznovani dejansko zgolj tisti, ki si to zaslužijo in kjer ni kolateralnih žrtev. Resnica pa je na žalost drugačna in precej bolj boleča, maščevanje in kaznovanje pa nista tako lahko ločljiva pojma. Je torej upravičen razlog za ogled Punisherja akcija? Vsekakor, vendar zgolj če gledalec želi dve uri računalniške igrice, kjer glavni junak preprosto ne more in noče umreti, pri še tako velikih ranah pa preprosto pomaga že paket prve pomoči in že se lahko nadaljuje pobijanje hudobcev. Pa tu ne gre zgolj za eksekucijski strel v prsi (in sledeča eksplozija), ki bi po vseh zakonih fizike in človeške fiziologije moral povzročiti smrt v manj kot minuti. No dobro, čudeži se dogajajo in glede na to, da ga najde karibski domačin, se lahko potolažimo z (sicer bolj jalovo) mislijo, da nad njim izvede kakšen vudu urok in ga tako pozdravi. Toda akcija, ki sledi, postaja vse bolj absurdna, prav do točke, ko se gledalec samo še smeji nelogični vzdržljivosti in neumrljivosti glavnega junaka. Slednji tako brez težav preživi prometno nesrečo, terminatorski pretep, pri katerem večkrat poleti v steno (in jo seveda podre!?!), ter nenazadnje strel iz šibrovke iz neposredne bližine nekaj centimetrov, frajer pa ob tem niti ne mrdne, pa čeprav izgleda kot da sploh ne nosi neprebojnega jopiča (tudi če bi ga, bi ga moralo vreči na hrbet). Zato ni čudno, da mora gledalec stalno poslušati frazo, da glavnega junaka ne morejo ubiti, ker je tako ali tako že mrtev, toda če ima to neko logiko pri Vranu (ki je dejansko vstal od mrtvih), pa je Punisher še kako živ, tako da tak moto lahko velja kvečjemu za njegovo duševno stanje. Duševno pa je dečko zares povsem zakrknjen, saj ne glede na to, da ga stalno obdajajo in osvajajo manekenske lepotice (Samantha Mathis, Rebecca Romjin-Stamos), se on raje predaja svojim plemenitim(?) ciljem in ženskam nameni noč na plaži oziroma nasmešek le, če je prej na drugi svet že spravil nekaj sovragov človeštva.

— spookyMulder
8.5. 2005 ob 19:10 zvezdica

Film je eden izmed najboljših (kakor tudi večina Marvelovih). Kaj je pa narobe če vračaš isto z istim? Treba se je malo vživeti v Castlovo vlogo in je takoj jasno da je ravnal pravilno. Edino konec je malo čudni- lahko bi se vstrelil. No ja, bom pa nestrpno pričakoval morebitno nadaljevanje filma. Lep pozdrav!

— Irenej Kozar
9.5. 2005 ob 12:28 zvezdica

Arhe filma (arhe = bit ali bitje, odvisno katero smer filozofije upoštevamo). Primerjava Busha z Punisherjem je pa res privlečena za lase. Vsi vrabci že čivkajo da je napadel Irak zaradi nafte in ne za to da bi kaznoval Sadama. Da pa Castle preživi vse nemogoče napade se pa lahko zahvalimo ustvarjalcem; stripovska verzija je dosti bol realna. Večini ljudi (vsaj stripovskim oboževalcem) je pomembno da je vsaj motiv podoben. Drugače pa obstaja še ena verzjia, ki so jo posneli v devetdesetih in tam Castle pobije najmanj 150 nasprotnikov, žal pa ne uporablja njegove značilne lobanje. No ja, najboljši komentar je za ta film dal M. Modic v Premieri.

— Irenej Kozar
14.6. 2005 ob 23:34

Men je bila pa grozno všeč tista majica s smrtjo, ki je nekakšen simbol celotnega filma. A slučajno kdo ve, kje bi jo dobil. Sem pripravljen drago plačat zanjo.

— Darjan
2.7. 2005 ob 8:16

Tudi jaz se zaniman za tisto majico, pa mi še do zdaj ni uspelo ugotoviti kje jo prodajajo.

— Irenej Kozar

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.