Prometej 3D

Sir Ridley Scott, sloviti režiser, ki je na novo zakoličil žanr znanstvene fantastike – začenši z revolucionarno mešanico znanstvene fantastike in grozljivke Alien in nato z Blade Runnerjem, enim najbolj cenjenih in vplivnih filmov žanra – spet ponuja značilen splet akcije, srha in še česa v svojem novem filmu Prometej, ki na platna prihaja junija.

S Prometejem je Scott ustvaril novo mitologijo, v kateri skupina raziskovalcev naleti na sled izvora človeštva na Zemlji. Odkritje jih na krovu vesoljske ladje Prometej popelje na vznemirljivo popotovanje v najbolj temačne kotičke vesolja, kjer morajo skozi grozljive bitke rešiti prihodnost človeške rase.

Čeprav Scott že tri desetletja ni režiral znanstvenofantastičnega filma, njegovo zanimanje za žanr ni nikoli pojenjalo. Ker je posnel dva najbolj slovita žanrska filma vseh časov, je bilo jasno, da ga bo na režijski stolček znova privedla zgolj resnično velikopotezna zamisel: »Preteklih nekaj desetletij sem dosegel domala skrajne meje akcijskih filmov, filmov s pošastmi in znanstvene fantastike,« pravi. »Vprašanje je torej, Kako izviren sem še lahko? Vsa ta leta nisem posnel novega znanstvenofantastičnega filma zato, ker – poleg dejstva, da sem bil zaposlen z drugimi projekti in raziskoval drugačne žanre – nisem naletel na nič, kar bi se zdelo vredno moje pozornosti; prav nič ni imelo dovolj resnice, izvirnosti in silovitosti. Prometej ima vse troje.«

Zasnova Prometeja je bila v bistvu spočeta ob postavi, ki se bežno pojavi v filmu Alien in ki se ob trenutku, ko na platno dobesedno izbruhne naslovna pošast, zdi pozabljena. Toda na skrivnostno bitje – velikanski fosil z razmesarjenim prsnim košem, ki so mu nadeli ime Vesoljski jahač – ni nikoli pozabil človek, ki ga je bil oživil. »Po Alienu so v meni ostala vprašanja o tem bitju: Kdo je bil? Od kod je prišel? Kaj je bilo njegovo poslanstvo? Kakšno tehnologijo bi utegnila imeti njegova rasa? Zdelo se mi je, da bi ta vprašanja lahko služila kot odskočna deska za še večje ideje.«

Prometej je torej začel kobacati pred mnogimi leti kot predfilm k Alienu, preden se je razvil v, kot pravi Sott, »povsem novo vesolje.« Poganjajo ga nove zamisli in vprašanja, ki so zasvojila zavidljivo obsežno domišljijo režiserja: »Iz ustvarjalnega procesa ob nastajanju filma se je porodila nova, veličastna mitologija, v kateri se odvija izvirna zgodba. Pozorni oboževalci bodo opazili molekule DNK Aliena, če se lahko tako izrazim; toda vprašanja, s katerimi se spopada ta film, so povsem edinstvena, daljnosežna in provokativna. Prometej je tista samosvoja žanrska zgodba, ki sem jo bil iskal tako dolgo.«

Soscenarist Jon Spaihts dodaja: »Najtežje pri pisanju te zgodbe je bilo, da ni bilo prav nič že znanega. Vse smo morali na novo izumiti. Pri izmišljanju celega novega sveta z Ridleyem sem tako slikal po velikanskem platnu.« Drugi soscenarist in izvršni producent Damon Lindleof pribije, da je bil »skrajno presenečen nad tem, kako izvirno vizijo je Ridley imel za ta film. Drzen je, silovit in, upam, da nekaj, česar nihče ni pričakoval.«

Med razvijanjem scenarija so na plano privrele poglavitne niti zgodbe: S potovanjem na obisk k svojim – tako vsaj menijo nekateri znanstveniki v moštvu – stvarnikom oz. k bitjem, ki so morda ustvarila naš planet, znanstveniki na krovu vesoljske ladje Prometej in mogočna korporacija, ki financira to bilijone vredno misijo, v resnici izzivajo bogove. In kot je pričakovati po izkušnjah grškega mitološkega junaka, ki ime posoja vesoljski ladji, izzivanje bogov ni ravno najbolj pametno početje: »Osrednja metafora filma je ta o grškem Titanu Prometeju, ki bogovom kljubuje tako, da človeštvu podari ogenj, za kar ga doleti grozovita kazen,« razloži Scott. »Mit, pri katerem smo si sposodili naslov filma, govori o odnosu med človeštvom in bogovi – bitji, ki so nas ustvarila – in o tem, kaj se zgodi, ko jim kljubujemo.«

A v širšem obsegu se Prometej, kot pravi Lindelof, vrti okoli… nas: »Gre za človeštvo v prihodnosti in za postavljanje nekaterih naših najbolj spoštovanih znanstvenih in filozofskih postavk na preizkušnjo.« Kajti skupina znanstvenikov in raziskovalcev na krovu Prometeja se je podala na nič manj kot potovanje proti odkritju odgovorov na nekatera najbolj globoka vprašanja. Odpravo vodita sijajna mlada znanstvenika Shawova (Noomi Rapace) in Holloway (Logan Marshall-Green), ki imata za podvig povsem različno motivacijo. Shaw veruje in bi rada te »bogove« srečala, da jih približa svojim precej bolj tradicionalnim verskim prepričanjem; Holloway pa namerava ovreči vsakršna duhovna prepričanja. Kot arheologa sta na jamskih poslikavah starodavnih zemeljskih civilizacij našla ključe, ki brez izjeme kažejo na isto mesto daleč v vesolju. Korporacijo Weyland Industries sta prepričala, da finančno podpre odpravo. Toda nobeden od njiju ni pripravljen na nezamisljive grozote, ki čakajo odpravo. »Ko sta Shawova in Holloway zasnovala podvig, sta pričakovala, da bosta odkrila dobrohotno raso, ki jima bo nasula zvrhan koš odgovorov na nekatere naše največje skrivnosti in vprašanja,« pravi izvršni producent Michael Ellenberg. »Ali, povedano drugače, upala sta, da se bosta srečala z bogovi. Toda ta bitja so vse prej kot dobrohotna. Nevarna rasa nadbitij so.«

»Ekipa Prometeja je prepričana, da so na poti v paradiž, kjer bodo odkrili odgovor na vprašanje med vprašanji. Najdejo pa temačen, pokvečen in strašljiv svet – ki je za ta bitja zgolj vmesna postaja,« dodaja Jon Spaihts. »Hladno in neizprosno okolje je prej pekel kot raj.«

V Scottovih filmih odkritja glavnih junakov pogosto kljubujejo pričakovanjem – in tako je tudi v Prometeju. »Prav zato je to odlična drama,« pravi režiser. »Naša zgodba se vrti okoli resnice o tem, kaj utegne biti daleč v vesolju; in prav v tem se skriva njen najbolj srhljivi del. To, kaj vse je mogoče, vedno ustvari najbolj prefinjeno in najbolj nevarno dramo – zame pa priložnost, da vse prestrašim do kosti.«

Na planetu ekipa Prometeja sreča preživele iz civilizacije, ki ima v lasti nekaj najbolj nevarnih reči, med njimi več bioloških in biomehaničnih oblik, ki lahko v hipu ugonobijo žrtev. »To postavlja vprašanje,« pravi Scott, »kakšne so posledice srečanja z bolj razvitim bitjem, čigar sposobnosti so daleč pred našimi in so torej tako rekoč bogovi? Ali, če povemo nekoliko drugače: Morda je nekatere reči bolje pustiti neraziskane…«

Junakinji Prometeja… in en android

Filmi Ridleya Scotta se ponašajo z močnimi ženskimi glavnimi vlogami: Sigourney Weaver kot Ripleyjeva v Alienu, Geena Davis in Susan Sarandon v Thelma and Louise, Demi Moore v GI Jane… Seznam je neskončen. V Prometeju imamo ne le eno, temveč kar dve občudovanja vredni ženski junakinji, ki nadgrajujeta Scottovo tradicijo. Elizabeth Shaw (Noomi Rapace) je znanstvenica, ki jo navdajata vera in upanje in ki se pred obličjem nevarnosti prelevi v pravo bojevnico. Meredith Vickers (Charlize Theron) pa predstavlja interese velike korporacije, ki odpravo financira.

Vickersova je nasprotje Shawove: »Občinstvo jo bo z užitkom sovražilo,« pravi Lindelof, » a hkrati občasno vidimo tudi njeno ranljivost in po malem razumemo, kako je postala tako neizprosna in žilava.«

Morda se zdi Vickersina hladnokrvna učinkovitost domala podobna stroju. David, ki ga igra Michael Fassbender, pa je dobesedno stroj, android, ki ga je izdelala korporacija. Izjemno je bister in sposoben, a na Prometeju služi predvsem kot hlapec. »V bistvu je gospodinja na ladji,« pove režiser.« Pazi na vse, medtem ko je človeška posadka uspavana.« A pri tem meni, nadaljuje Lindelof, » da je celotna odprava nesmisel, saj je povsem ravnodušen do družbe svojih stvarnikov – ljudi. Hotel sem, da ta svoj prezir izraža, kolikor mu njegovi sprogramirani možgani le dovolijo.«

O igralcih

Noomi Rapace (Elizabeth Shaw) se je uveljavila v kritiško hvaljeni glavni vlogi v filmskih upodobitvah literarne trilogije Stiega Larssona Millennium Trilogy: The Girl With the Dragon Tattoo, The Girl Who Played With Fire, in The Girl Who Kicked The Hornet's Nest. Poleg kritiških pohval za vse tri filme ji je prvi prinesel švedskega oskarja, nemškega jupitra in nominacijo za najboljšo evropsko igralko. Nazadnje smo jo videli v filmu Sherlock Holmes: A Game of Shadows, trenutno pa z Brianom de Palmo ob Rachel McAdams snema Passion in ob Colinu Farrellu akcijski triler Dead Man Down. Igralsko pot je začela pri sedmih letih v islandskem filmu In the Shadow of the Raven in odtlej nastopila v prek 20 filmih in TV oddajah, med drugimi v režijskem prvencu Pernille August Svinalägorna po literarni uspešnici in v norveškem trilerju Babycall. Nase je opozorila v vlogi v danskem filmu Daisy Diamond, ki ji je prinesla dve danski filmski nagradi. Rapacejeva je hči pevca flamenka Rogelia Durana.

Michael Fassbender (David) je v preteklih dveh letih kritike navdušil v celi vrsti hvaljenih vlog in si prislužil nemalo nagrad in priznanj, med drugimi nagrado za najboljšega igralca leta 2011 na beneškem festivalu, nagrado irskega filma in TV ter nominacijo za zlati globus in bafto za vlogo v McQueenovi drami Shame. Za vlogo v slednjem in v Cronenbergovi drami A Dangerous Method ga je losangeleško združenje kritikov imenovalo za najboljšega igralca. Videli smo ga tudi v filmih X-Men: First Class, Jane Eyre in Haywire. Pred tem je igral v Inglourious Basterds, v McQueenovem Hunger, v Fish Tank in miniseriji The Devil's Whore. Igralski preboj mu je uspel v miniseriji Band of Brothers, nato pa je igral v filmih 300, Blood Creek, Eden Late, Jonah Hex, Angel in Centurion.

Guy Pearce (Weyland) je po rojstvu v VB odraščal v Avstraliji, kjer ga je od nekdaj navduševalo nastopanje in oponašanje naglasov. Kot otrok je nastopal v gledališču, nato pa na TV debitiral v žajfnici Neighbours in napredoval v Home and Away in Snowy River: The McGregor Saga. Na velikem platnu se je izkazal kot kraljica preoblačenja v komediji Priscilla, Queen of the Desert in nato nastopil v mnogih ameriških filmih, kot so L.A. Confidential, Rules Of Engagement, The Count of Monte Cristo, The Time Machine in sijajni Memento. Nazadnje smo ga videli v filmih The Proposition, The Road, Factory Girl, v katerem je igral Andyja Warhola, Death Defying Acts, The Hurt Locker, The King’s Speech. Animal Kingdom, Seeking Justice, Don’t Be Afraid of the Dark, 33 Postcards in Lockout po scenariju Luca Bessona. Trenutno snema Lawless, s Tomom Hardyjem. Za vlogo v miniseriji Mildred Pierce je prejel emmyja ter se potegoval za zlati globus in nagrado Ceha filmskih igralcev.

Idris Elba (Janek) je srca ameriških gledalcev osvojil v priznani seriji The Wire in odtlej z izvrstnimi upodobitvami na velikem platnu in TV pušča pečat na hollywoodski produkciji. Kariero je začel v domačem Londonu, kjer je bil stalno ime na angleški TV: med nekaterimi najbolj gledanimi TV programi, v katerih je igral, so brez dvoma serije Dangerfield, Bramwell in Ultraviolett. Elba se je nato preselil v New York, kjer je na broadwayskih deskah navdušil v postavitvi Shakespearove igre Troilus and Cressida. Kmalu zatem je dobil vlogo v seriji Law & Order in nato v novi seriji avtorja nadaljevanke Oz Davida Simona: Idris je v The Wire prevzel vlogo zapletenega, smrtonosnega Stringerja Bella in prebil med najbolj zanimive mednarodne igralce. Prva glavna vloga ga je čakala v TV filmu Sometimes in April, sledile so še druge – v Daddy’s Little Girls, The Reaping, 28 Weeks Later, American Gangster, RocknRolla, Obsessed… Igral je v The Losers, Takers, Legacy, Thor v režiji Kennetha Branagha in v Ghost Rider: Spirit of Vengeance z Nicolasom Cageom. Na TV se je vrnil v kriminalistični nanizanki Luther (z glavno vlogo si je prislužil več nagrad; serija se vrača že tretjo sezono) ter gostoval v humoristični nanizanki The Office in ob Lauri Linney v seriji The Big C. Trenutno z Guillermom del Torom snema Pacific Rim, v biografskem filmu Long Walk to Freedom pa bo igral Nelsona Mandelo.

Logan Marshall-Green (Holloway) je na velikem platnu nastopil v filmu Devil v produkciji M. Nighta Shyamalana, a se ga gledalci najbolje poznajo iz glasbenega filma Across the Universe. Igral je v filmih Brooklyn’s Finest, The Kindness of Strangers in The Great Raid, na TV gostoval v Dark Blue, Traveler, 24, Law & Order, Law & Order: Special Victims Unit in The OC, sicer pa se udinja predvsem v gledališču.

Charlize Theron (Vickers), oskarjevka iz Južnoafriške republike, se je dokazala v široki paleti likov, med katerimi je največji vtis gotovo pustila serijska morilka Aileen Wuornos v neodvisni uspešnici Monster, za katero je Theronova poleg oskarja osvojila zlati globus, nagrado Ceha filmskih igralcev in nebroj drugih nagrad. Nazadnje je igrala v Reitmanovi črni komediji Young Adult, v kateri se je znova potegovala za zlati globus, trenutno pa na platna prihaja v Snow White and the Huntsman s Kristen Stewart. Poleti začne snemati akcijski Mad Max: Fury Road. Za seboj ima filme, kot so Arriagov režijski prvenec The Burning Plain (ki ga je prek svoje firme Denver And Delilah tudi producirala), Hancock, North Country in TV film The Life And Death Of Peter Sellers (nominacije za zlati globus, emmyja in nagrado Ceha filmskih igralcev). S svojo producentsko firmo in režiserjem Davidom Lynchem trenutno za HBO razvija in producira serijo Mind Hunter. Na velikih platnih je debitirala ob Jamesu Spaderju. Ericu Stolzu in Jeffu Danielsu v 2 Days in the Valley in nato igrala v The Devil’s Advocate, That Thing You Do!, Trial and Error, Mighty Joe Young, The Cider House Rules, The Astronaut’s Wife, Sweet November, Curse of the Jade Scorpion, Waking Up in Reno, Trapped…

O ustvarjalcih

Ridley Scott (režiser, producent) se je kot režiser za oskarja potegoval s filmi Black Hawk Down, Gladiator in Thelma & Louise. Za vse tri je dobil nagrado Ceha ameriških režiserjev, sicer pa je bil v svoji bogati karieri v igri za nemalo drugih nagrad, med ostalimi za zlati globus za American Gangster in za zlati globus in bafto za ep Gladiator, ki je prejel oskarja, zlati globus in bafto za najboljši film. Leta 1977 je Scott debitiral s filmom The Duellists, za katerega je prejel nagrado v Cannesu, in nadaljeval z znanstvenofantastično uspešnico Alien, ki je spočel kariero Sigourney Weaver in novo uspešno franšizo. Leta 1982 je režiral revolucionarni temačni znanstvenofantastični triler Blade Runner s Harrisonom Fordom, ki velja za zf klasiko in je prenovljen izšel še leta 1993 in leta 2007. Scott se je kot režiser podpisal še pod filme Legend, Someone to Watch Over Me; Black Rain, 1492: Conquest of Paradise, White Squall, G.I. Jane, Hannibal, Body of Lies, A Good Year, Kingdom of Heaven, Matchstick Men in nazadnje Robin Hood, pri katerem je že v četrto sodeloval z Russllom Crowom. Z bratom Tonyjem je leta 1967 ustanovil komercialno in oglaševalsko produkcijsko podjetje RSA, ki slovi po domiselnih in revolucionarnih oglasih za nekatere najbolj znane znamke na svetu. Leta 1995 sta ustanovila filmsko in TV produkcijsko podjetje Scott Free, ki se je podpisalo pod filme, kot so In Her Shoes, The A-Team, Cyrus, The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford, TV nadaljevanke The Good Wife, Numbers, miniserije The Pillars of The Earth, The Andromeda Strain, The Company in TV filme RKO 281, The Gathering Storm inInto the Storm.

Jon Spaihts (scenarij) je po študiju na Princetonu opustil namen, da postane pisatelj, in postal direktor podjetja Teachscape, ki se je ukvarjalo s spletno tehnologijo in izobraževanjem zanjo. To delo ga je vodilo proti filmu: s prijateljem iz študijskih klopi je ustanovil produkcijsko hišo in za nekaj različnih newyorških muzejev snemal, režiral in montiral dokumentarne posnetke in začel čedalje bolj resno razmišljati o filmu kot mediju za podajanje zgodb. In tako je nadobudni romanopisec postal nadobudni scenarist. Po letu neplačanega dopusta se je Spaihts za eno leto posvetil pisanju in piljenju scenarija za Shadow 19, ki ga je odkupil WB in glavno vlogo ponudil Keanuju Reevesu. Ker je projekt obtičal v začetni fazi, ga je Reeves rotil, naj zanj napiše nov scenarij. Rezultat je bil Passengers, eden najbolj zaželenih neposnetih scenarijev, in ponudbe studiev za novo delo. Na sestanku z Ridleyjem Scottom se je Spaiths spustil v debato o povratku v vesolje Ridleyjevega slovitega Aliena; zamisel, ki jo je ponudil, ga je popeljala na sestanek z glavnimi pri Foxu in nekaj dni pozneje je Ridley, ki je film nameraval le producirati, prevzel režijske vajeti. Možakarja sta več mesecev tesno sodelovala pri nastajanju Prometej, Spaiths, ki velja za enega od mladih scenaristov, na katerega velja biti pozoren, pa postaja strokovnjak za vesoljske trilerje. Spisal je že The Darkest Hour in trenutno piše Children of Mars, pili scenarij za St. George and the Dragon, pripravlja več zf scenarijev za Brucheimerja, adaptira strip World War Robot, novo nadaljevanje v franšizi The Mummy…

Damon Lindelof (scenarij, izvršni producent) je večino otroštva preždel pred TV zaslonom, čeprav so mu ves ta čas v glavo vbijali, da se mu bodo skisali možgani. Potem ko je v New Yorku diplomiral iz filma, je sedel v avto in se podal na Zahod. Los Angeles je vzel kot priložnost za študij in se udinjal v literarni agenciji, pri Paramountu, pristal pri producentu Alanu Laddu, Jr., nazadnje pa se posvetil televiziji: bil je pomočnik scenarista Kevina Williamsa pri seriji Wasteland in na svoje veliko veselje kmalu postal eden od scenaristov. Žal so serijo kmalu zatem ukinili. Lindelof je pomagal pisati zadnjo sezono (naključje?) serije Nash Bridges, tri sezone Crossing Jordan in nato Lost. V 12 tednih popolne norosti sta z avtorjem JJ Abramsom ustvarila povsem čudaško, noro nevzdržno in hudimano drago pilotsko epizodo o preživelih na poletu prek južnega Pacifika. Kljub temu je Lost osvojil več zlatih globusov in emmyjev, Lindelof pa po šestih sezonah še vedno ni prepričan, da ve, za kaj je vse skupaj sploh šlo…Lindelof že od malega obožuje franšizo Star Trek; leta 2009 je produciral Abramsov film Star Trek, pomagal je napisati scenarij za Cowboys & Aliens Jona Favreauja, trenutno producira nadaljevanje Star Treka in v prostem času mu je uspelo sestaviti tale življenjepis. X-Men: First Class, Jane Eyrei