Kolosej
Film distribucije Blitz Film Video Distribution

Projekt X

komedija
Na sporedu od: 26.4.2012, Kolosej Ljubljana
1h 28min / 88min
Leto: 2012
Država: ZDA
Scenarij: Michael Bacall, Matt Drake
Režija: Nima Nourizadeh
Trije najstniški prijatelji želijo odsotnost staršev in praznovanje rojstnega dne izkoristiti za izvedbo najbolj nore zabave, ki bi jim omogočila večjo priljubljenost med sovrstniki. Kljub težavam med pripravo se zdi začetek zabave zelo obetaven, toda ko se število gostov nezadržno veča, postane množica neobvladljiva, kaos pa poleg hiše zajame celotno sosesko. Prijatelji skušajo pomiriti ogorčene sosede in jezne policiste, toda zdi se, da nič več ne more ustaviti uničenja apokaliptičnih razsežnosti.

Trije na videz anonimni dijaki zadnjega letnika srednje šole – Thomas, Costa in J.B. – se skušajo naposled uveljaviti in postati znani. Imajo dovolj nedolžno zamisel: Priredimo zabavo, ki je ne bo nihče pozabil, in posnemimo vse na kamero…

Toda na to zabavo jih ne bi moglo pripraviti nič. Govorice se razširijo kot požar, sanje so uničene, kartoteke nič več čiste in rodijo se nove legende. Projekt X je opozorilo vsem staršem in policistom.

Nima Nourizadeh se prvikrat preizkuša kot režiser; povsem neznane igralce so nabrali prek vseameriškega natečaja: Thomas Mann, Jonathan Daniel Brown, Oliver Cooper, Dax Flame, Kirby Bliss Blanton, Alexis Knapp in Miles Teller (Footloose).

Vsi dogodki, prikazani v filmu, so izmišljeni. Vse kaskaderske točke so izvedli igralci v nadzorovanem okolju. Nihče naj ne poskuša posnemati ali ponoviti katerega koli od prizorov, kaskaderskih točk ali splošnega dogajanja, prikazanega v filmu.

»Za vsaj eno noč sem hotel biti kul. Da me bejbe opazijo. Pa je vse ušlo izpod nadzora.«

Hiša je končala v razvalinah – okolica je videti prej bojno območje kot družinska soseska. Težko je reči, kaj je povzročilo večjo škodo: ogenj ali trud helikopterja, da ga pogasi. Vsekakor ima besni prekupčevalec mamil z metalcem ognja pri zadevi vmes precej prstov. Res pa je, da je skušal od najstnikov samo dobiti nazaj ukradenega vrtnega palčka, katerega vrednosti se mularija niti zaveda ne. Samo maskoto za svoj žur so hoteli – za svoj »načrtovani družabni dogodek«, ki naj bi jih iz anonimnosti srednješolskega življenja povzdignil v legende. Samo enkrat jih imaš sedemnajst, ni res? Torej je sedemmestna številka ocenjene škode dejansko njihova krivda.

Še dobro, da je bilo vse skupaj zgolj igra. Čeprav so dogajanje snemali tako, da je videti čim bolj resnično, gre vseeno za posledico snemanja nove za umret smešne komedije Projekt X, obilo navdiha pa je dobila pri resničnih zabavah, ki se snamejo z vajeti in za odpravo nastale škode zahtevajo visoko ceno.

Kot pravi producent Todd Phillips, se je vse skupaj »začelo precej nenavadno, skoraj kot nekakšen poskus. Ko smo od izvršnega producenta Alexa Heinemana dobili koncept, smo začeli izmenjevati anekdote o nepozabnih zabavah – tako tistih, ki smo se jih udeležili, kot takšnih, o katerih smo zgolj slišali. Potem smo morali dognati le še razpoloženje, ton in zgodbo filma. To je bil res zabavni del.«

Scenarist Michael Bacall je te anekdote povezal v scenarij: »Todd me je poklical, ko sem v Torontu snemal nek drug film. Pogovarjala sva se in še tisto noč sem v enem kosu napisal elektronsko pismo, ki je v bistvu zarisalo okostje celotnega filma. Zamisel je bila ustvariti najhujši srednješolski žur. Vedeli smo, da potrebujemo metalca plamenov. Ostalo se je po par tednih sestavilo samo od sebe.«

Scenarist Matt Drake je užival v pisanju scenarija, ki naj bi deloval, kot da ga sploh ni: »Sprva je bilo ustvariti kontekst, v katerem je prisotnost kamere upravičena in verodostojna, kar velik izziv, saj za gledalce ne sme biti preveč moteča in ne sme podreti tako imenovane navidezne četrte stene. Ko smo našli ustrezen način, so bili izzivi bolj tehnične narave, na primer Kakšne telesne izločke hočemo ali Naj tegaintega ubijemo ali ne?«

Režiserja Nimo Nourizadeha je med vidne na vrhu seznama morebitnih režiserjev za projekt poneslo nekaj vizualno privlačnih oglasov za Adidas na temo žuranja: »Nima je bil pravi mož za opravilo,« pokomentira Phillips. »V Londonu se ukvarja z glasbenimi video spoti in oglasi. Čeprav še ni posnel celovečerca, je njegovo dosedanje delo stilno natanko to, kar smo hoteli za Projekt X. Ko smo se z njim pogovarjali o filmu, je bilo očitno, da mu je natanko jasno, za kaj gre.«

Na vprašanje, zakaj je pravi za Projekt X, Nourizadeh odgovarja: »Menili so, da bom filmu vdahnil svoj stil; da bom ustvaril avtentično vzdušje. Jaz sem se najbolj veselil dejstva, da je film podan v prvi osebi. To so hoteli postaviti v središče, in sicer na čim bolj realističen način. In če hočejo to, sem si rekel, potem moramo izbrati povsem neznane igralce. Najti obetavne novince je bil še en vznemirljiv izziv.«

Izvršni producent Joel Silver, sicer tudi sam precej izurjen v kombinaciji akcije in zmede, nadaljuje: »Hoteli smo, da se gledalci osredotočijo na samo dogajanje. Filma nismo hoteli napolniti z znanimi obrazi. Že res, da gre za pripovedni film, a vseeno smo hoteli ustvariti nekaj, kar daje vtis še nikoli videnega. Mislim, da nam je uspelo.«

»Ime mi je Thomas Kub. Danes imam rojstni dan. Pridi mimo.«

Projekt X je zgodba o treh prijateljih, ki nameravajo sedemnajsti rojstni dan enega od njih praznovati z žurom vseh žurov. A po malem, po eni nepremišljeni odločitvi za drugo, zabava uide izpod nadzora in se iz slavja sprevrže dobesedno v izgrede. »Film dejansko govori o anonimnežih,« razlaga Phillips. »Naših junakov nihče ne opazi. Tako hudo je, da jih nihče niti ne strpa v kakšen predalček. Nevidni so.«

Zato je Nourizadeh hotel, »da igralska ekipa daje vtis, kot da so liki in ne igralci, ki te like igrajo. Iskali smo mlade, ki so nam imeli kaj ponuditi. Iskali smo ljudi, ki smo jih lahko vpletli v scenarij.« In tako je bilo ključnega pomena, da najdejo »prave tri, med katerimi je prava kemija,« pravi Todd Phillips. »Med avdicijami niso nikoli brali zgolj posamezniki; vedno smo imeli pred seboj tri fante, menjali njihove vloge, pripeljali še enega, nekoga zamenjali. Preizkušali smo, dokler nismo dobili občutka, da imamo prave tri.«

In to ne le tri, ki so značajsko podobni likom, kakršne so bili zasnovali ustvarjalci, temveč tri, ki so scenarij s svojimi značaji odlično dopolnjevali. Tudi zato so liki – z nekaj izjemami – dobili imena igralcev, ki so vloge zasedli: Thomas Mann je svojo ljubeznivost in ranljivost prelil v Thomasa, ki se pripravlja na svoj 17 rojstni dan. Jonathan Daniel Brown je uporabil svoje komedijantske veščine za sicer nekoliko redkobesednega J.B.-ja. Oliver Cooper se zdi bolj Newyorčan kot fant iz Ohia, od koder tudi je, kar je njegov lik obarvalo s predzgodbo že med prvimi avdicijami. Kot pravi Joel Silver, »se zdi, kot da to mularijo poznaš, kot da si odraščal z njimi. Družno so sijajno moštvo.«

Ko so dobili vloge, so se mladi igralci »veliko družili, pohajkovali po luna parkih, hodili na kosila, se obiskovali doma in gledali filme,« se spominja Brown. Morda so si mislili, da se zgolj zabavajo, a filmarji so vedeli, da bo ta vnaprej vzpostavljena domačnost na platnu prišla do sijajnega izraza; in vlak smrti je precej bolj zabaven kot vaje.

»Tole je precej več kot 100 ljudi.«

V iskanju rešitve, kako prikazati čim bolj verjetno okolje, v kateri se odvija zabava – in pri tem odpraviti prepreke, ki jih prinaša pripoved iz prve roke – sta Nourizadeh in direktor fotografije Ken Seng dojela, da je v tem stoletju že vsakdo s telefonom tudi filmar. Takoj sta vedela, da Projekt X tako ne bo zgolj potovanje onkraj siceršnjih srednješolskih komedij, temveč tudi film z zornih kotov mnogih posameznikov hkrati.

Večina začetnih pogovorov o tem, kako bodo film posneli, se je vrtela okoli uporabe več različnih formatov, za kar so potrebovali široko paleto kamer: »Snemali smo z osmimi različnimi kamerami,« pravi Seng. »Gre za film s stališča obsežne skupine posameznikov, ki pridejo na žur, kar ustvarja povsem edinstven pogled na dogajanje. Z vsem, kar smo imeli na razpolago, smo hoteli tudi kar najbolje ujeti razsežnost te zabave in njenih katastrofalnih posledic. Tako smo na primer lahko z 200 statisti ustvarili vtis, da jih je prek tisoč.«

»Dandanes lahko tako rekoč vsakdo vzame kamero in zabeleži vse, kar se dogaja okoli njega,« pravi Jonathan Daniel Brown. »In mislim tudi, da film pokaže, kako zelo požrtvovalni znajo biti prijatelji, da ti priredijo zabavo ali kaj drugega nepozabnega. Nočem reči, da mora pri tem priti do razdejanja in poškodb, ampak včasih mogoče do tega pač pride…«

Phillips meni, da ne gre »za povsem klasično komedijo, če sem odkrit. Prej gre za film o nekaj napačnih odločitvah in o tem, kako zadeve uidejo izpod nadzora… in to je vedno zabavno zabeležiti.«

Režiser Nima Nourizadeh sklene: »Pri tem filmu gre za zabavo. Zabavali smo se, ko smo ga snemali, in radi bi, da se zabavajo tudi gledalci. Tisti, ki smo odraščali v osemdesetih, smo imeli sijajne filme, kakršna sta Weird Science in Sixteen Candles, o mulariji, ki si želi drugačna življenja, o tistih, ki hočejo, da jih drugi opazijo; da so za spremembo priljubljeni. Upam, da bo naš film tak za današnjo mladino – čeravno toplo odsvetujem, da za vzor vzamejo vse, kar bodo videli na platnu!«

O igralcih

Thomas Mann (Thomas) bo ob Victorii Justice igral v režijskem prvencu Josha Schwartza Fun Size, ob Claire Danes v As Cool as I Am po romanu Peta Fromma in ob Gemmi Arterton v Hansel and Gretel: Witch Hunter. Kmalu po selitvi v Los Angeles je dobil stransko vlogo v komediji It’s Kind of a Funny Story ob Zachu Galifianakis, Lauren Graham in Zoë Kravitz.

Oliver Cooper (Costa) se je po nastopanju v komedijantskih klubih v domačem Toledu preselil v Los Angeles. Projekt X je njegov igralski prvenec.

Jonathan Daniel Brown (JB) svoje komične sposobnosti že od srednje šole pili kot komik, igralec in scenarist. Projekt X je njegov igralski prvenec.

Dax Flame (Dax) je scenarist in izvajalec, ki je nase opozoril z video dnevnikom na YouTubu o življenju srednješolca v teksaškem predmestju. Posnetke si je ogledalo že prek 40 milijonov uporabnikov. Trenutno snema filmsko verzijo serije 21 Jump Street.

Kirby Bliss Blanton (Kirby) je nastopala v mladinskih serijah Zoey 101, Unfabulous in Hannah Montana, gostovala v nadaljevanki Entourage in že snema The Inbetweeners za MTV. Na velikih platnih je igrala v Scar in Ball Don’t Lie.

Brady Hender (Everett) je pri šestih dobil vlogo v neodvisnem filmu Aftermath in nato nastopil v Infamous s Sandro Bullock in Danielom Craigom, v The Man Who Came Back z Billyjem Zanom in Ericom Braednom ter v grozljivki Psychic Experiment. Na TV smo ga videli v serijah The Unit, The Forgotten in Law & Order: Los Angeles, sicer pa je začel v TV in tiskanih oglasih – med drugimi za podjetja Capital One, Sears, Target, Reliant Energy, Mattel, Humiera, Epson in Radio Disney.

Nick Nervies (Tyler) je igral v celovečercih, kot so Role Models, The Soloist z Jamiejem Foxxom in House Broken z Dannyjem DeVitom. Na TV je nastopil v serijah Everybody Hates Chris, Chocolate News, Monk in Curb Your Enthusiasm. Trenutno snema serijo Hell on Earth, pred kamere pa prvič stopil v seriji Will & Grace.

O ustvarjalcih

Nima Nourizadeh (režiser) se tokrat prvič preizkuša v režiji celovečerca. Po študiju je v domačem Londonu s kolegi osnoval kolektiv The Imaginary Tennis Club, ki je ustanovil Millers Terrace Art Gallery in posnel video spote za mnoge angleške glasbene znane in uveljavljajoče se skupine. Leta 2005 je Nourizadeh režiral video Over and Over skupine Hot Chip in nato sodeloval z izvajalci, kot so Lily Allen, Chromeo, Flight of the Conchords, Santigold in drugi. Leta 208 je dobil nagrado za najboljšega režiserja glasbenih video spotov v VB in se nato posvetil oglasom, med katerimi je izstopal tisti za šestdeseto obletnico Adidasa. Oglas z naslovom House Party, v katerem je nastopilo mnogo slovitih športnikov in umetnikov – med njimi David Beckham, Kevin Garnett, Missy Elliott, Katy Perry in Mark Gonzales – je osvojil več prestižnih nagrad.

Todd Phillips (producent) je režiral in produciral uspešnico The Hangover z Bradleyjem Cooperjem, Edom Helmsom, Zachom Galifianakisem in Justinom Bartho. Najbolj donosna komedija z oznako »R« je osvojila zlati globus in Phillips je režiral, produciral in pomagal spisati tudi njegovo nadaljevanje, The Hangover Part II ter komedijo Due Date s Zachom Galifianakisem in Robertom Downeyjem Jr. Kariero je začel kot ustvarjalec dokumentarcev. Navdih je iskal v humorju vsakodnevne resničnosti. Njegov prvenec Hated je prikazoval ostudne potegavščine skrajnega punk rockerja G.G Allina in je postal takojšnja senzacija med kultnimi privrženci. Sledil je dokumentarec Frat House, ki ga je leta 1998 posnel v sklopu priljubljene serije America Undercover in ki ga je HBO zaradi neolepšanega razkrivanja življenja v univerzitetnih bratovščinah dala v bunker. Phillips upa, da vseeno kmalu ugleda luč sveta. V Sundanceu je Phillips spoznal Ivana Reitmana. Leta 2000 je s komedijo Road Trip presedlal k celovečercem in se uveljavil kot nova sila v tem žanru. Hkrati je produciral in režiral dokumentarec Bittersweet Motel o kultnem glasbenem fenomenu Phish. Phillipsovi filmi na ta ali oni način raziskujejo naravno prijateljstva med moškimi in pri tem je režiser sodeloval z nekaterimi najbolj priznanimi hollywoodskimi komiki. Spisal in režiral je Old School, Starsky & Hutch in School for Scoundrels. Leta 2006 je bil v igri za oskarja za najboljši prirejeni scenarij za komedijo Borat.

Michael Bacall (zgodba/scenarij) je sodeloval pri celovečercih Scott Pilgrim vs. The World, Bookies, Manic in prihajajoči 21 Jump Street. Trenutno pripravlja še Little Girl Lost z Marcom Plattom in In Search of Captain Zero.

Matt Drake (scenarij) je med drugim pisal za podjetja The Jim Henson Company, Lakeshore Entertainment, Imagine Entertainment, Universal Pictures, Disney Animation, Walden Media, Fox Animation, Blue Sky Studios, Sidney Kimmel Entertainment, Mandate Pictures in Warner Bros. Njegov prvi scenarij Tully, ki ga je spisal z režiserko Hilary Birmingham, so na filmska platna prelili leta 2000 in film je požel nemalo nagrad in priznanj ter bil v igri za štiri nagrade Indpendent Spirit. Trenutno pripravlja več projektov, med drugimi film po lastnem izvirnem scenariju The Necessary Death of Charlie Countryman, ki je na seznamu hollywoodskih najbolj iskanih scenarijev ta hip.

Komentarji

27.3. 2012 ob 22:35

pomoje bo tole odštek

— j
1.4. 2012 ob 12:04

Mal žalostno da bo tole na sporedu 2 mesca po izidu... Drugač pa hud film (po resničnih dogodkih hihi).

— Rok
1.4. 2012 ob 14:14

U odlomkih je toookkk zakon muska, 100 posto grem gledat!

— Rosemarie
1.4. 2012 ob 21:29

OMG koooomej čakam. :DDD tole bo noro gledat :D

— M
11.4. 2012 ob 16:51

Prov beden film zgelda. Sploh ni smešen. So ble že boljše komedije

— Kr eden
20.4. 2012 ob 17:30

bv, razen če imate 13 let

— bv
20.4. 2012 ob 17:41

fajn, če mate 13 let

— bv
21.4. 2012 ob 10:54

NORO!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

— weeeeeee
22.4. 2012 ob 0:08

dobr bo, nebo tok dobr k ameriška pita ampak usen

— mattex
22.4. 2012 ob 12:19

toleeee bo bolannn film 1000% :D

— krneki
23.4. 2012 ob 17:19 zvezdica

Noro dobr film!!
Priporočam ogled :))

— Nejc
27.4. 2012 ob 11:28

po videu/opisu ki sem
ga pogledala se mi film zdi res najboljsi in primeren za 13-16 letnike ,ker se navezuje na njih (najstniska leta)
mislim da bo film pravi 'kaos' v pozitivnem smislu in nam dau vedeti da nam lahko nekatere zabave prinesejo tudi 'katastrofo' v zivljenju in se spreoprnejo ravno drugace kot smo zeleli
komaj cakam ogled filma ;*

— nina
29.4. 2012 ob 1:39

Wooow ful dobr film mislm da bo!! jz bi zares kdaj kkšn tak party nardila!!! komi čakam da grem gledat!! i love partiyes še posebi če so čiiist nepozabni pa če prekoračjo vse meje!!!!!! to bomo mi mogl enkrat nardit tak party!!
btw muzka: http://www.youtube.com/watch?v=36zkP6HSLZw

— PartyChick
5.5. 2012 ob 11:00

Boleče mi je blo gledat vsako sekundo tega filma. Poveličuje najbolj primitiven način zabave-alkohol, seks, razbijaštvo. Pričakovala sem nekaj v smislu ameriške pite/hangoverja, dobila pa nočno moro. Definitivno film ni primeren za pod 16let, ker prikazuje popolnoma napačne vrednote. Fuj.

— zdrava pamet
9.5. 2012 ob 15:00

filma še nism gledu komadi po trailerjih so pa
kid cudi - pursuit of happines (steve aoki remix)
Ice Cube - Click, Clack - Get Back!

— hint_hint
11.5. 2012 ob 17:19

Film je pač nekaj posebnega. Prikazuje tri najstnike, na dnu šolske prehrambene lestvice,kako naredijo zabavo. Seveda je vse najprej mišljeno v mejah normale, potem pa situcija ni več tak rožnata.
Mislim da bo današnja maldina dvakrat premislila preden bo doma priredila party.
Moja ocena 7.5/10
LP

— Dane
22.5. 2012 ob 18:23

Sicer piše d je izmišljen, ampak dejansko je en mulc iz avstralije doma naredu žur pa je 500 folka uletel :D poglejte na youtube australian kid throws a party :D

— Andraž

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.