Prijetno potovanje

Kratka vsebina

Prijetno potovanje (Bon voyage) je razgibana slika Francije junija 1940, ko se odloča o usodi države. Je posrečena zmes zgodovinske drame, ljubezenske zgodbe in kriminalke. V ospredju je trikotnik med slavno igralko, ministrom in mladim pisateljem.

Bordeaux, junij 1940. Pred grozečo nemško armado se v to mesto na jugozahodu Francije zateče vsa francoska smetana - politična, finančna in kulturna. Ministri, senatorji, petičneži, igralci, novinarji, vohuni se drenjajo v hotelu Splendide. Tu se znajde tudi Frédéric (Grégori Derangčre), mladenič, ki je razklan med dvema ženskama: slavno igralko Viviane Denvert (Isabelle Adjani), ki je tudi ljubica ministra Beauforta (Gérard Depardieu), in strastno študentko Camille (Virginie Ledoyen), med politiki in barabami, med mladostno brezkrbnostjo in zrelostjo.

Kaj mladega pisatelja Frédérica žene v Bordeaux? Nekaj mesecev pred tem ga je panična Viviane poklicala na pomoč. V njenem zvezdniškem pariškem stanovanju leži mrtev producent Arpel. Frédérica aretirajo, ko se zaleti z Arpelovim truplom v prtljažniku njegovega avtomobila. Ima pa srečo v nesreči: francoske oblasti sklenejo, da bodo pred vdorom Nemcev izpustile vse zapornike. Ogorčen nad Vivianino prevaro, jo mladenič lovi in ulovi v razkošnem hotelu v Bordeauxu. Vase zagledana zvezda se je medtem že spečala z vplivnim ministrom Beaufortom, ki naj bi jo varoval pred vohljanjem policije in rumenega tiska. A minister ima trenutno druge skrbi. V teh dneh se odloča o usodi Francije. Kaj storiti? Se upreti okupatorju ali ponuditi premirje? Beaufort se hitro odloči: sodeloval bo z Nemci in odrekel pomoč znanstveniku Kopolskemu in njegovi asistentki Camille, ki morata priti v Anglijo, preden njun dragoceni tovor pade v roke Nemcem. Zanj tudi Viviane postane odvečna prtljaga, ko mu prizna, da je ona ubila Arpela. Zdaj res ni čas, da bi ga vpletla v škandal. Njen svet se sesuje. Tudi Frédéric ni več zaljubljen vanjo. Zabrusi ji, da vsakega moškega po uporabi zavrže in da bo končala sama pred ogledalom. Čeprav nerada, se izgubljena Viviane zateče pod okrilje britanskega novinarja Alexa, ki vohuni za Nemce. Frédéric se zadnji hip odloči za pot v Anglijo. Kot člana odporniškega gibanja ga s padalom spustijo v Francijo, kjer se dobi s Camille, ki je tudi sama aktivistka. V begu pred policijo se skrivata v kinu, v katerem predvajajo Vivianin film. Da ne bi bila sumljiva, igrata zaljubljen par. Kmalu ugotovita, da se jima sploh ni treba pretvarjati.

Jean-Paul Rappeneau (rojen l. 1932) je ugleden francoski režiser in scenarist. Njegovi najbolj znani filmi so Grajsko življenje (La vie de château, 1965), Čudak (Le sauvage, 1975), v katerem je blestel Yves Montand, in Cyrano de Bergerac (1989), v katerem je tudi "dirigiral" Gérardu Depardieuju. "Dirigent" bi sploh bila prava oznaka zanj: znan je po svojem smislu za ritem in tenkočutnem vodenju igralcev.

Isabelle Adjani, ki v filmu Prijetno potovanje igra filmsko divo, je tudi v resničnem življenju zvezda, čeprav ne tako muhasta kot filmska Viviane. Svojih 49 pomladi izvrstno skriva in je še vedno prava lepotica. In seveda tudi vrhunska igralka. Uveljavila se je z vlogami v filmih Zgodba Adele H. (L'histoire d'Adčle H., 1975), Podnajemnik (Le locataire, 1976), Nosferatu - fantom noči (Nosferatu - Phantom der Nacht, 1979), Camille Claudel (1989), Diabolique (1996).

Gérard Depardieu je trenutno najbolj znan in iskan francoski igralec. Pri nas smo ga nedavno videli v komediji Zapri gobec (Tais-toi). Svojo igralsko pot je začel v gledališču in na televiziji. Prvo filmsko vlogo je dobil leta 1971. V osemdesetih letih je blestel v zgodovinskih filmih, kot so Vrnitev Martina Guerra, Danton, Camille Claudel in Cyrano de Bergerac, ki mu je prinesel mednarodno slavo in utrl pot v Hollywood. Tam je leta 1990 posnel tudi Zeleno karto (Green Card) Petra Weira. Igral je v avtorskih filmih tako uglednih režiserjev, kot so Alain Resnais, François Truffaut in Maurice Pialat. Velikanski uspeh je doživel v filmih Asterix in Obelix proti Cezarju in Asterix in Obelix: Misija Kleopatra.

Glasbo za Prijetno potovanje je napisal Gabriel Yared, ki je leta 1997 prejel oskarja za glasbo v filmu Angleški pacient.

Prijetno potovanje je doslej najbolj ambiciozen projekt producentske hiše ARP, ki se lahko pohvali z zlato palmo za film Rosetta (1999).

Prijetno potovanje je bil letošnji uradni kandidat Francije za oskarja za najboljši tujejezični film.