Kolosej
Film distribucije Fivia

Preboj

Preboj
vojni
V slovenščini
Na sporedu od: 17.10.2019, Kolosej Ljubljana
1h 30min / 90min
Leto: 2019
Država: Slovenija
Jezik: slovenščina
Scenarij: Dejan Babosek, Martin Horvat
Režija: Dejan Babosek
Marec 1945. V težki zimi se je na visokogorsko planoto umaknila skupina 500 partizanov, ki jih je v dolinah obkolila SS divizija z 12.000 vojaki. Komandant Franc Sever Franta se znajde pred nemogočo nalogo, ko mora iz neprepustnega obroča rešiti svoje borce. Po celodnevni krvavi bitki, se jim je v težkih razmerah uspelo prebiti skozi obroč na svobodo. To je zgodba preživelih herojev.
Marec 1945. V težki zimi se je na visokogorsko planoto umaknila skupina 500 partizanov, ki jih je v dolinah obkolila SS divizija z 12.000 vojaki. Komandant Franc Sever Franta se znajde pred nemogočo nalogo, ko mora iz neprepustnega obroča rešiti svoje borce. Po celodnevni krvavi bitki, se jim je v težkih razmerah uspelo prebiti skozi obroč na svobodo. To je zgodba preživelih herojev.

Zgodba filma Preboj je zasnovana po knjigi Past na Menini planini, ki jo je napisal Franc Sever Franta partizanski komandant, ki je v bitki na Menini planini s svojim načrtom za preboj rešil življenja skoraj 500 borcev in bork. V filmu spremljamo sedaj 96 letnega Franto, ki piše spomine in se ob tem spominja tistih težkih dni Marca 1945, ko so se skupaj s soborci znašli v tako nemogočih okoliščinah, sam pa je moral, kot komandant, ki takrat še ni imel polnih 22 let prevzeti odgovornost za njihova življenja. Na eni strani je partizane pestila huda zima v snegu, mrazu, pomanjkanju hrane, vode, opreme, oblačil in municije, ter na drugi strani izurjen in vrhunsko opremljen nemški peklenski vojaški stroj, katerega edini namen je bilo uničenje vseh partizanov.

Bitka na Menini planini velja za epopejo slovenskega partizanstva. Gre za zgodovinsko bitko, ki je primer srčne borbe za svobodno Slovenijo. V duhu časa, ko so vrednote NOB v slovenski družbi načete, želi Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, z igranim filmom o bitki na Menini planini, prikazati NOB kot navdih za bodoče rodove. Film prikazuje nemogoče pogoje v katerih so delovali partizani, hkrati pa visok nivo tovarištva, pripadnosti do domovine in gorečo željo po svobodi. Izhaja iz dejstva, da mlade generacije tematike NOB praktično ne poznajo. Živimo v času ponovnega vzpona naci-fašističnih ideologij, sejanja strahu in sovraštva, priča smo spreminjanju zgodovine in vrednosti Narodnoosvobodilnega boja, tako po socialnih omrežjih, v medijih in kar je najhuje še v politiki.

Režiser in scenarist filma je DEJAN BABOSEK, avtor številnih glasbenih spotov in oglasov. V njegovi filmografiji pa najdemo celovečerna igrana filma Izhod 2013 in Ksana 2017, ter družbeno angažirana filma, kratki igrani film Strah 2016, ter igrano dokumentarni film V imenu resnice 2017.

»Za preboj na Menini planini sem izvedel šele leta 2018 in zgodba se me je takoj močno dotaknila, ko pa sem prebral knjigo Past na Menini planini, sem  takoj vedu, da želim po tej zgodbi narediti film, saj je le film tisti medij, ki se gledalca najbolj čustveno dotakne in pokaže ta edinstven dogodek naše zgodovine, katere spomin mora ostat živ in nikoli utonit v pozabo.»

- Dejan Babosek

 

»Predvsem bi želel sodelovat v filmu, ki kaže narodni pogum, ponos in vztrajanje v času, ki najbolj preizkuša človeško dostojanstvo in humanost - v času vojne. Mislim da je za sodobno slovensko kinematografijo pomembno posneti film, ki preko neizpodbitnih dejstev priča o slovenski slogi, srčnosti in zmagi. Še toliko bolj, če je ta zgodba stara več kot 70 let, saj se zgodovina vedno hitreje ponavlja.«

- Domen Valič

Komentarji

11.10. 2019 ob 18:40

Komaj cakam, da si z vnukoma ogledam film ki pripoveduje o tem zakaj smo se tu!

— Dusa
12.10. 2019 ob 7:28

To ni film,to je zelo slab dokumentarec...amaterski dokumentarec....ta režiser nima pojma v režiji...

— andrej novak
16.10. 2019 ob 14:49

Zanimivo, da so šli snemat 2. svetovno, vendar napačen izbor igralcev.
Igralci se zdijo premehkužni, odlično pobriti in počesani, ne zgledajo, da bi 3 leta spal v hosti, vsaj iz trailerja...

— Bik.
24.10. 2019 ob 16:00

- obrazi likov obriti ko da so ravno iz kopalnice prišli (baby face style)

- počasen, nezanimiv 4/10

- režija 2/10

- sneg za scenografijo 10/10

— novak
24.10. 2019 ob 16:06

peljal sem starega fotra gledat. jaz sem jokal pri svojih 30ih - film katastrofa

— marko
24.10. 2019 ob 22:35

zelo lep film, ki prikazuje hrabrost, vzdržljivost in neverjetno tovarištvo. Zelo mlad partizanski komandant si je zadal nalogo, da reši svoje borce iz obroča nemških specialnih enot ss, ki so hotele vse pobit vendar je partizanski komandant ubral dobro taktiko in z malo sreče rešil 500 partizanov. Zelo dobro odigrani in zelo dobri igralci, ki so z zelo malo sredstvi uspeli narediti ta izjemen film. Upam, da ne zadnji saj še obstaja kar nekaj bitk, ki bi morale na platna in to je zgodba o Junaškem pohorskem bataljonu, ki se ni hotel predati in so padli vsi do zadnjega.

— Iztok
11.11. 2019 ob 22:48

Glede na deljena mnenja ponujam srednjo pot: berite tale komentar do konca in se nato odločite, ali greste gledat film Preboj. Najbrž bo končni odgovor kljub vsemu DA, saj se o tem filmu zadnje čase toliko govori, da ga najverjetneje že samo zaradi tega želite videti.

Filmi Dejana Baboska so že po svoji vsebini in slogu pripovedi po navadi bolj "črno-beli". To ni mišljeno kot žalitev, tak je pač njegov slog; rad opredeljuje, kaj je po njegovem mnenju dobro in slabo in to tudi večkrat poudari (tako v dialogu, kot v dejanjih karakterjev). To se mi je zdelo moteče (npr. v njegovih filmih Strah in Ksana); pri partizanski tematiki pa me ta "črno-beli" način pripovedovanja ni zmotil; pravzaprav mi je njegov pristop prvič v življenju "pasal" v vsebino.

Bolj so me zmotile druge stvari. Na primer glasba, ki je na trenutke prav do note spominjala na glasbo iz filma Titanik (celo zaporedje akordov je v prizoru sanj o svobodni planini enako). In seveda, prehod iz igrane, pripovedne forme v dokumentarno. Moje skromno mnenje: film naj bo bodisi igran, bodisi dokumentaren. Če je oboje, gledalca lahko zmedeš (najverjetneje je zato nekdo komentiral, da gre za "slab dokumentarec" - film bi moral ohraniti igrano formo z okvirno zgodbo starejšega pisca do konca. Pika.).

Seveda pa velja omeniti tudi svetlejše plati filma: razen zgoraj omenjenega spodrsljaja, glasba Tima Žibrata sicer zelo lepo dopolnjuje čustva in dogodke glavnih junakov. Tudi igro gre pohvaliti: najbolj izstopata Domen Valič in Valentina Plaskan. Montaža in kamera se pripovedno odlično ujemata in tudi dialogi izgledajo pristni (edino tega ne vem, če so že takrat tako zavijali po ljubljansko, ali pa je avtor današnji pogovorni jezik vključil zato, da bi se s filmom tudi mlajše generacije lahko poistovetile).

Motilo me je, da v nobenem kadru ne vidimo dejanjskih 500 partizanov, četudi le v enem posnetku iz zraka (najbrž za kaj takega ni bilo denarja). In da, seveda so bili igralci najverjetneje tako lepo urejeni in pobriti, da bi tudi celotni film lepše izgledal. Ampak če bolje pomislimo, je to tako ali tako značilnost večine slovenskih partizanskih filmov (spomnimo se npr. klasike Ne joči Peter). Francetu Štiglicu takrat nihče ni očital, zakaj so partizani tako lepi. Če bi bili v filmu vsi kosmati - kar so, priznam, najbrž bili - bi jih gledalci med seboj težko ločili. Filmska logika, žal.

Na splošno pa se mi, ubogi komentatorji najverjetneje niti malo ne zavedamo, koliko dela je bilo pravzaprav vloženega v obujanje tega, prav napetega in na trenutke odlično sestavljenega filma.

Ravno tako velja omeniti, da na vrata in okna iz vseh strani trka (pre)pogosta raba angleškega jezika med mladimi in vedno bolj prisotna globalizacija ter splošno pozabljanje na hvaležnost, da sploh imamo svojo državo (dejanjsko ni več redkost, da slišim koga reči, zakaj nas kar ne pokupijo raje tujci, ki bolje znajo z denarjem, kot slovenska vlada).

Zaradi takega vzdušja se mi zdijo filmi, kot je Preboj, zdravilni: naj mlajše generacije dobijo vsaj malo občutka, da smo lahko hvaležni, da imamo svojo državo Slovenijo, naj z veseljem in ponosom govorijo svoj - če smem dodati: čudovit, speven in tujim narodom celo nekoliko eksotičen - materni jezik. Naj se ve, da so za to blagostanje nekateri bili pripravljeni dati življenje. Pa naj so v filmu prikazani kot pobriti ali kosmati.

Res je, "črno-belI" stil pripovedovanja po navadi ni moj žanr. Razen izjemoma. Razen, kadar se definira besede, katerih ne moreš opredeliti drugače, kot dobre ali slabe.

Smrt fašizmu. Svoboda narodu.

— jesse45613

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.