Prah

Kratka vsebina:

Zgodba se dogaja na začetku prejšnjega stoletja na ameriškem Divjem zahodu, kjer se dva brata zaljubita v isto žensko - Lilith. Ta se odloči za mlajšega brata Eliaha, razočarani Luck pa odide v Evropo. Sledeč svojim demonom se znajde v Makedoniji in se kot plačanec bojuje z okrutnimi lokalnimi tolpami. Kakorkoli - revolucija pokaže tudi osebni obraz, ko noseča Neda reši Luckovo življenje.

Sto let kasneje obupani ropar Edge poskuša ukrasti ostareli gospe Angeli njene življenjske prihranke. Toda Angela starih zlatnikov ne da iz rok, dokler Edge ne prisluhne njeni zgodbi o dveh bratih, ki sta pred mnogimi leti na Divjem zahodu ljubila isto žensko.

Režiserjeva beseda:

Moto filma se glasi: Kam odide tvoj glas, ko ne obstajaš več? Kaj puščamo za seboj? So to zgodbe naših življenj? Kako se nas drugi spominjajo? Ali so to otroci, ki ostajajo za nami? Ali zgolj zapisi kot film in fotografije? Ali samo pepel v žari? Ali je to prah?

Navdih za film sem dobil ob spoznanju, da obstaja povezava med drobci podob makedonske revolucije iz konca stoletja in tistimi elementi, ki vizualno spominjajo na Divji zahod ali celo mehiško revolucijo: možje z dolgimi bradami, uporniki na belih konjih, fantje z ideali in orožjem. Tako je bil npr. Pancho Villa podoben makedonskim revolucionarjem iz istega časa. Kot da so bili nakupovali v istem butiku.

Priklenjeni smo na zgodbe - poslušamo jih, pripovedujemo si jih, izmišljamo in jih živimo. Zgodbe so položene v naše stvarjenje; najbrž jih potrebujemo kot vedenjski vzorec.

Mene zanima razbita naracija - v različnih variantah pripovedanja zgodb in različnih variantah predstavitve časa. To je kot kubistično ustvarjanje filma.

Zgodovina je vedno odvisna tako od pripovedovalca kot od zapisovalca. In zgodovino piše zmagovalec. Prah poskuša pokazati, da vsak pripovedovalce po svoje prikroji zgodbo in vsakdo jo obelodanja kot edino veljavno.

Sam sem odrastel ob "špageti vesternih" in bržkone se - sicer nenamerno - pojavljajo tudi v filmu. Vsekakor je to film, ki se priklanja mnogim stvarem. Dosti bolj je izraz spoštovanja Milošu Formanu, Martinu Scorseseju ali Cestnim bojevnikom kot pa Johnu Wayneu ali Clintu Eastwoodu... Med sabo prepleta možake s pištolami in Stetson-klobuki z vojaki Otomanovega cesarstva, makedonskimi revolucionarji, grškimi in albanskimi vojaškimi tolpami, nosečim kmečkim dekletom, nadnaravno izkušnjo, New Yorkom v letih 1945 in 2000, Oklahomo iz 1900 in Pariz v letu 1902. Lahko bi ga imenovali "Otoman-vestern" ali nemara celo "Eastern".

-- Milčo Mančevski

Glavni igralci:

Joseph Fiennes - Eliah

Po mnogih letih dela v britanskem gledališču je Joseph Fiennes zaslovel z vlogo Shakespearea v - z Oskarjem nagrajenem - filmu "Shakespeare in Love" in z vlogo Sir Roberta Dudley-a (s soigralko Cate Blanchett) v Shekar Kapurjevem filmu "Elizabeth". Pred kratkim je zaključil snemanje angleško govorečega prvenca Chen Kaigesa "Killing Me Softly" s soigralko Heather Graham. Zadnje njegove filmske vloge vključujejo Jean Jaquesa Annaudovega "Enemy at the Gates" (z Jude Law in Rachel Weisz), Paul Schraderjevega "Forever Mine" (z Ray Liotta in Grechen Mol) in "the Very Thought of You" (z Monico Potter, Tom Hollanderjem in Rufus Sewellom).

Pred njegovim filmskim prvencem v Berttoluccievem Stealing Beauty" je Fiennes preživel tri sezone z "Royal Shakespeare Company" in odigral glavne vloge v sledečih predstavah "Troilus and Cressida", "Les enfants du Paradis","As you like it" in "Son of Man" Dennisa Pottersa, v katerem je igral Jezusa. Njegova zadnja glavna vloga v gledališču je bila v Marlowem "Edward II" v Sheffield Theatre. Pojavil se je tudi v uspešni Royal Court produkciji "Reall Classy Affair".

Finnes je obiskoval umetniško šolo v Suffolku in se leto dni kasneje pridružil the Young Vic Youth Theatre. Tri letno šolanje je nadaljeval na londonski Guildhall School of Music and Drama. Diplomiral je leta 1993.

David Wenham - Luke

Večkrat nagrajeni igralec David Wenham se je pojavil v številnih in televizijkih dramah v rodni Avstraliji. S strani avstralskega filmskega inštituta AFI je bil nominiran za vlogo v Rowan Moorevem filmu "The Boys" (pri katerem je sodeloval tudi kot producent) in prejel nagrado za najboljšega igralca AFI za televizijsko mini - serijo "Simone De Beauvoir's Babies".

Wenhama smo lahko pred kratkim gledali v Luhrmannovem filmu "Moulin Rouge" in v filmu Petera Jacksona "Lord of The Rings: The Two Towers". Njegove zadnje vloge v avstralskih filmih so: "The Bank", "Russian Doll" in "Better than Sex". Ostala filmska priznanja vključujejo "Father Damian", "A little bit of soul", "Dark City", "Idiot Box" in "Cosi". Poleg tega je Wenham igral tudi v Sydneyski oderski produkciji "Art" Jasmine Reza. Njegovi zadnji gledališki dosežki so "Tartuffe" za Sydney Theatre Company in "Hamlet" ter "The Tempest" v Belvoir Street Teatre.

Adrian Lester - Edge

Adriana Lesterja smo lahko gledali v David Kaneovem "Born Romantic" in Ben Eltonovem "Maby Baby". Nagrajen je bil za vlogo v filmu "Company" v West End produkciji. Lester se bo kmalu pojavil na londonskem odru v naslovni vlogi v Peter Brookovem Hamletu, za katerega je prejel veliko pohval v času pariške produkcije.

Za nastop na velikem platnu je Lester prejel Chichago Film Critics Association Award za najbolj obetavnega igralca v Mike Nicholsovem "Primary Colours". Prav tako je nastopil v Kenneth Branaghovem "Loves Labour's Lost", za katerega je bil nominiran s strani British Indipendent Film Award.

Na televizijskih zaslonih se je pojavil v Nick Willingovem "Jason and The Argonauts" in v Simon Cellanovem "Storm Damage". Lester je pred kratkim zaključil s snemanjem novega filma Patricka Harkinsa "The Final Curtain".

Anne Brochet - Lilith

Mednarodnemu občinstvu se je zapisala v spomin z glavno vlogo v Alain Corneaucovem "Tous Les Matins Du Monde" (za katero je prejela Cezarja in nagrado Romi Schneider) in z vlogo v Rappeneauovem filmu "Cyrano De Bergerac". Zadnje vloge te francoske igralke so v Laurenta Perrinovem " 30Ans", Miguel Courtisovem "Une Journee De Merde" in Bernard Storaejevem "Consentement Mutuel". Prav tako je igrala v televizijski drami Claude Millerja "La Chambre Des Magicinnes".

Dodatne filmske vloge v filmih: "Masques" Claudea Chabrola, "La Maison Assassinee" Georgesa Lautnera, "Nuit Bengali" Nicolasa Klotza, "Tolerance" Pierre-Henria Caliatia in "Buisson Ardent" Laurenta Perrina.

Nikolina Kujača - Neda

Makedonska igralka Nikolina Kujača je svoja najstniška leta preživela v Sarajevu. Obiskovala je skopsko gledališko akademijo. V času študija je debitirala v filmu Michaela Winterbottoma "Welcome to Sarajevo". Pred dvema letoma je prejela nagrado za najboljšo mlado gledališko igralko. Nikolina igra v odrskih produkcijah širom Makedonije.

Rosemary Murphy - Angela

Z Emijem nagrajena ameriška igralka Rosemary Murphy je svoj prvi film posnela leta 1949. Od takrat se pojavlja v številnih filmih kot so: "Mighty Aphrodite", "For the Boys", "Julia" in "To Kill a Mocking Bird". Prejela je Emija za televizijski film "Eleanor and Franklin". Na zadnje se pojavila v "The Hunt for The Unicorn Killer". Rosemary Murphy se je večkrat pojavljala kot gostja v popularnih tv-nanizankah od začetka 60-tih, med drugim v "Frasier", "Murder she Wrote", "L.A. Law" in "The Fugitive".

Njen Broadwayski prvenec je bil v "Look Homeward Angel', kateremu je sledila svetovna premiera "The Night of Iguana" v Spoletu. Njene Broadwayske vloge so: v nagrajeni predstavi "Waiting in The Wings", "The Devil's Disciple", "Coastal Disturbances" in tri vloge za katere je bila nominirana za Tonyja: "Period of Adjustment", "Any Wednesday" in "A Delicate Balance". Njene vloge na domačih odrih vključujejo predstave "Macbeth", "A Comedy of Errors", "Richard III" v Folger Theatre in "King Lear" v okviru American Shakespeare Festival. V londonskem West Endu, se je pojavila v "You Know I can not hear you when the water is running"

Ustvarjalci filma

Milčo Mančevski - scenarist/režiser

Milčo Mančevski je leta 1994 za svoj prvenec "Before the Rain" - Pred dežjem prejel Zlatega Leva za najboljši film na beneškem filmskem festivalu. Naslednje leto je bil z istim filmom nomiran za Oskarja. Film je prejel preko trideset mednarodnih nagrad, vključujoč FIPRESCI critic's prize, neodvisno Spirit Award za najboljši tuji film, italijansko nagrado David di Donatello, ter nagrade v Sao Paolu, St. Petersburgu, Puertoricu, Švedski (najboljši tuji film), Argentini (najboljši tuji film) in Belgiji.

Rodil se je v Skopju v Makedoniji in pričel svojo kariero kot fotograf ("Street"), pisatelj ("The Ghost of My Mother") in kasneje v New Yorku kot režiser eksperimentalnih filmov in glasbenih videov. Za njih je prejele več nagrad - Roachford in Arrested Development (najboljši MTV video za "Tennessee"). "Dust" je njegov drugi celovečerni film.

Chris Auty - producent

Chris Auty je vodja "The Film Consortium" in je na čelu britanskega filmskega sveta. Njegova dosedanje filmske produkcije so: Bertoluccijev "Little Buda" in "Stealing Beauty", Cronenbergov "Crash" in Rafelsonov "Blood and Wine".

Vesna Jovanovska - producentka

Preden se je zavezala "ena Film", je producirala in režirala dokumnetarne filme v Rusiji in Bolgariji in kot izvršna producentka sodelovala pri filmih v Nemčiji in vzhodni Evropi. Njeni dosedanji dosežki vključujejo: Satinnov "Dngerous Dowry" in "Heros and other Cowards", Schweigerjev "The Polar Bear", Kimmelov "Secret Society" in Widrichov "Heller Als Der Monde".

Domenico Proccaci - producent

V poznih osemdesetih je ustanovil lastno filmsko podjetje Fandango. Njegovi dosedanji dosežki vključujejo: Muccinov "But forever in My Mind" in "The Last Kiss", Chiesa "Johnny The Partisan", Carleijev "The Flight of the Innocent", Ligabuejev "Radionights, Heerov "Bad Boy Bubby", Dance Me To My Song" in "The Quiet Room", Campiottijev "Like Two Crocodiles", Rubinijev "La Stazione" in Lowensteinov "He Died with a Felafel in his Hand".

Danes se Fandango ukvarja tudi z zložništvom, distribucijo in produkcijo dokumentarnih flimov.

Branislav Srdić - line producer

V svoji 30-letni filmski karieri je delal kot fotograf, asisten režije, producent... Kot asistent režije je sodeloval pri številnih flimih: Packinpahjev "Cross of Iron", Deffellov "England Made Me", "Gymkata" in "The Magic Snowman" Kot production manager v filmih: "Welcome to Sarajevo", pri televizijskih mini-serijah: "Around the World in 80 Days", "The Betrothed", "Fortunate Pilgrim". Kot izvršni producent je delal pri filmih: "Chamchatka", "Striptych".

Barry Ackroyd - direktor fotografije

Veliko je sodeloval s Kenom Loachem, za katerega je posnel sedem filmov: "Bread and Roses", "My Name is Joe", "Land and Freedom", "Ladybird, Ladybird", "Raining Stones" in "Riff, Raff". Njegovi ostali filmski dosežki so: "The Lost Son" Chrisa Mangesa, "Under the Skin" Carine Adler, "Beautiful Creatures" Jasmina Disardija, "Very Annie Mary" Sare Sugarman.

Posnel je tudi številne dokumentarne filme, kot so: z Oskarjem nagrajen film Jona Blaira "Anne Frank Remembered" in "Aileen Wuornos", "The Leader, The Driver and The Drivers Wife" Nicka Broomfielda. njegov režijski prvenec je BAFTA nominiran kratki film "Butterfly Man".

Kiril Đajkovski - glasba /skladatelj

Rodil se je v Skopju, toda zadnjih 10 let živi v Avstraliji. Sodeloval je z mnogimi avtorji: z Mančevskim pri kratkih filmih in glasbenih spotih, s Sklanom "Guns And Roses" (AFI nagrajen), s Crookejem "Movin Out". Napisal je glasbo za gledališke predstve kot so: hrvaška produkcija "The Powder Keg" in jugoslovanska produkcija "Roberto Succo". Izdal je pet zgoščenk, zadnjo z naslovom "Homebound".

Izjava Milča Mančevskega ob prihodu na ljubljansko premiero svojega filma "Prah"

"PRAH je film o strasti, ki za vsako ceno želi povedati zgodbo; je film o malem človeku, ki se zoperstavlja zmagovalcu, čeprav ta vedno piše zgodovino.

V primerjavi s filmom PRED DEŽJEM je PRAH bolj vesel, odprt in slojevit.

Veseli me, da so se številni buržoazni dvoličneži nasršili

zaradi nasilja v mojem filmu. Namreč - nasilje v filmu vas ne sme zabavati; spomniti vas mora na to, kako grozljivo je lahko pravo nasilje.

Predvsem pa mi je drago, da film PRAH predstavljam v Ljubljani in to ne le zaradi številnih prijateljev, ki jih imam tu, temveč tudi zaradi skupne zgodovine - od svetovnega prvenstva v košarki 70 leta preko Štafete mladosti do Mladine."

-- Milčo Mančevski