Poželenje, nevarnost

Zgodba

Druga svetovna vojna, leto 1942. Nadaljuje se japonska okupacija kitajskega mesta Šanghaj. Gospa Mak, izobražena in dobro situirana ženska, vstopi v kavarno, opravi telefonski klic in čaka. Prevzamejo jo spomini ...

... vrnemo se v leto 1938. Gospa Mak je plaha Wong Chia Chi. Bliža se druga svetovna vojna, Wongin oče je zbežal v Anglijo. Kot brucka spozna študenta Kuanga Yu Mina, ki je kot izraziti patriot oblikoval dramsko društvo. Wong postane glavni ženski lik v gledališki skupini, v okviru katere lahko navdušuje in navdihuje občinstvo - in Kuanga. Slednji zbere skupino študentov, ki naj bi izvedla načrt za atentat na največjega kolaboranta, gospoda Yeeja. Vsak študent prejme svojo vlogo; Wong bo gospa Mak, ki se bo spoprijateljila z Yeejevo ženo, da bi pridobila njegovo zaupanje in ga zvabila v razmerje. Wong se popolno vživi v vlogo in vse se odvija po scenariju, nato pa pride do nepričakovanega in usodnega preobrata, zaradi katerega Wong zbeži.

Šanghaj, leto 1941. Okupaciji ni videti konca. Wong, ki je pravkar pribežala iz Hong Konga, na svoje presenečenje znova sreča Kuanga, zdaj pripadnika odporniškega gibanja. Wong znova postane gospa Mak, ki naj bi ubila vodilnega kolaboranta Yeeja. Vse bliže je svojemu plenu, toda njena identiteta je vse bolj ogrožena.

Produkcija

Poželenje, nevarnost je novi film Anga Leeja, oskarjevega nagrajenca in režiserja uspešnic Brokeback Mountain in Crouching Tiger, Hidden Dragon. Tokrat predstavlja erotični triler, po predlogi kratke zgodbe kitajske pisateljice Eileen Chang.

Film je posnet na različnih lokacijah v Aziji. Prvi del snemanja, ki je v celoti trajalo 118 dni, je potekal v malezijskih mestih Ipoh in Penang. Zatem se je filmska karavana za en mesec preselila v Hong Kong. V Šanghaju so morali zavoljo snemanja začasno odstraniti več kot 3.000 klimatskih naprav, večino prizorov pa je bilo posnetih v novem delu šanghajskih filmskih studiev.

Izjava režiserja Anga Leeja

Poželenje, strast se mi zdi najlepša, pa tudi najbolj kruta zgodba pisateljice Eileen Chang. Ko sem slišal za občutek, ki preveva igralko Wong Chia Chi po gledališkem nastopu, torej da se zaradi izrednega elana nikakor ne more umiriti, sem točno vedel, o čem govori. Spomnil sem se svojih gledaliških izkušenj in se vrnil v leto 1973, ko sem obiskoval akademijo umetnosti v Tajpeju. Neizmerna energija, nočni pogovori, tavanje. Zavedal sem se, da bodo te izkušnje ključne za vlogo Tang Wei. Wong ima izredno sposobnost vživeti se v svoje like, ki se s prikritostjo izvijajo svojim sovražnikom in prežijo na svoj plen.

Igralska zasedba

Tony Leung (g. Yee)
Njegovo kariero najbolj zaznamuje sodelovanje z režiserjem Wong Kar Waijem, saj je zaigral kar v devetih njegovih celovečercih. Po kratki vlogi v filmu Days of Being Wild so sledile odmevnejše vloge, in sicer v filmu Ashes of Time, za katero je prejel več nagrad, Chungking Express, ki mu je prinesel nagrado za najboljšega igralca na hongkonškem filmskem festivalu, Happy Together, s katerim si je znova prislužil nagrado za najboljšega igralca v Hong Kongu, In the Mood for Love, za vlogo v katerem je bil leta 2000 izbran za najboljšega igralca v Cannesu in Hong Kongu, na slednjem festivalu pa je nagrado v kategoriji najboljšega igralca prejel tudi za celovečerec 2046.

Igralsko zasedbo je dopolnjeval v uspešnicah Johna Wooja, Bullet in the Head in Hard-Boiled; Zhanga Yimouja, Hero; Chinga Siu-tunga, A Chinese Ghost Story III; Tran Anh-hung, Cyclo; Houa Hsiao-hsiena, City of Sadness in Flowers of Shanghai; Andrewa Laua in Siua Fai Maka, Infernal Affairs, Infernal Affairs III in Confession of Pain. Trenutno znova sodeluje z režiserjem Johnom Woojem v projektu Red Cliff.

Tang Wei (Wong Chia Chi/ga. Mak [Mak Tai Tai])
Poželenje, nevarnost je njen prvi celovečerec. Že v najstniških letih je bila zelo uspešna manekenka, nato pa je končala študij filmske režije na dramski akademiji.

Na Kitajskem velja za vzhajajočo zvezdo, saj je navdušila s številnimi gledališkimi vlogami in v televizijskem filmu Jinghua Swallow. Slednji ji je leta 2006 prinesel nagrado za najboljšo igralko na filmskem kanalu CCTV. Ukvarja se tudi s pisanjem, in sicer kratkih romanov in gledaliških iger, poleg tega pa se posveča tudi režiji gledaliških produkcij.

Joan Chen (ga. Yee [Yee Tai Tai])
Svojo prvo igralsko vlogo je zabeležila v celovečercu Youth slovitega režiserja Xieja Jina. Že z naslednjo, v filmu Zhanga Zhenga The Little Flower, je prejela nagrado za najboljšo igralko na Kitajskem. Po dokončanem študiju filma v ameriškem Northridgeu je nadaljevala igralsko kariero v Ameriki in drugod. V glavni vlogi smo jo lahko videli v uspešnici Daryla Dukea Tai-Pan; Bernarda Bertoluccija The Last Emperor; Davida Webba Peoplesa The Blood of Heroes, Stephena Wallacea Turtle Beach, Johna Maddena Golden Gate in Oliverja Stonea Heaven & Earth. Gledalci pred malimi zasloni so jo lahko spremljali v klasični seriji Twin Peaks.

Leta 1993 se je vrnila v Šanghaj ter zaigrala v filmu Stanleyja Kwana, Red Rose, White Rose, posnetega po romanu Eileen Chang, ki je napisala tudi Lust, Caution. Z vlogo si je prislužila zlatega konja (tajvansko različico oskarja) in nagrado hongkonških filmskih kritikov za najboljšo igralko.

Uveljavila se je tudi kot odlična režiserka. Njen prvenec Xiu Xiu, The Sent-Down Girl, za katerega je skupaj s pisateljico Yan Geling napisala scenarij, je spomladi leta 1999 obkrožil svet, namenili pa so mu številne nagrade, med drugim zlatega leva za najboljši celovečerec in najboljšo režijo. Njena druga režija je celovečerec Autumn in New York, v katerem sta zaigrala Richard Gere in Winona Ryder. V zadnjem obdobju je Joan Chen zaigrala v treh kitajskih filmih: Jasmine Houa Yonga, Sunflower Zhanga Yanga in The Sun Also Rises Jianga Wena. Poleg tega je prepričala v neodvisnem celovečercu Alice Wu, Saving Face, in avstralskem neodvisnem celovečercu Tonyja Ayresa, The Home Song Stories.

Filmska ekipa

Ang Lee (režiser, producent)
Njegov prvi celovečerec, Pushing Hands, se je premierno zavrtel leta 1992 na berlinskem filmskem festivalu in bil izbran za najboljšega na azijsko-pacifiškem filmskem festivalu. Film je prejel tudi devet nominacij za zlatega konja. Pushing Hands je bil prvi v njegovi trilogiji Father Knows Best. Sledil je The Wedding Banquet, ki je bil na berlinskem festivalu premierno predvajan leto kasneje. Nagradili so ga z zlatim medvedom, v kategoriji najboljši tujejezični film pa se je potegoval celo za oskarja in zlati globus. Trilogija se je zaključila s celovečercem Eat Drink Man Woman, ki je ugledal luč na festivalu v Cannesu leta 1994. National Board of Review ga je imenoval za najboljši tujejezični film, bil pa je tudi med nominiranci za oskarja in zlati globus.

Leta 1995 je Lee režiral dramo Sense and Sensibility. Od sedmih nominacij (tudi za najboljši celovečerec) je bila nagrajena za oskarja za najboljšo priredbo scenarija (Emma Thompson, po romanu Jane Austen). Med večjimi nagradami so še zlati globus za najboljši celovečerec (drama) in scenarij, BAFTA, Boston Society of Film Critics in National Board of Review za najboljši celovečerec ter zlati medved na berlinskem festivalu 1996. Leeja so za najboljšega režiserja med drugim izbrali tudi newyorški in bostonski filmski kritiki.

Naslednji film, The Ice Storm, je bil predstavljen leta 1997 v Cannesu, kjer je tekmece premagal v kategoriji najboljši scenarij. Sigourney Weaver si je s stransko vlogo priigrala nagrado BAFTA in nominacijo za zlati globus.

Kot režiser mojstrovine Crouching Tiger, Hidden Dragon je Lee leta 2001 prejel oskarja za najboljši tujejezični film. Za najboljšega je bil film izbran tudi v kategorijah kinematografija, glasba in kostumografija/scenografija, zanj pa so glasovali še v šestih kategorijah, tudi za najboljši celovečerec in režijo. Lee si je prislužil še nagrade Directors Guild of America, BAFTA in zlati globus.

Leta 2006 je za uspešnico Brokeback Mountain prejel oskarja za najboljšo režijo. Film je bil nagrajen še z dvema oskarjema, za najboljšo priredbo scenarija (Larry McMurtry & Diana Ossana) in najboljšo glasbo (Gustavo Santaolalla), in še petimi nominacijami, tudi za najboljši celovečerec. Ang Lee je med drugim prejel še nagrade Directors Guild of America, BAFTA, Independent Spirit in zlati globus, filmu pa so namenili še tri zlate globuse, tri nagrade BAFTA in zlatega leva za najboljši celovečerec na beneškem filmskem festivalu leta 2005.