Kolosej
Film distribucije Ljubljanski kinematografi

Podmornica U-571

akcijski, drama, triler, vojni
Na sporedu od: 5.7.2001, Kolosej Ljubljana
1h 56min / 116min
Scenarij: Sam Montgomery, Jonathan Mostow, David Ayer
Režija: Jonathan Mostow

Junaki so običajni ljudje, ki so v izrednih trenutkih sposobni izrednih stvari.

April 1942. Hitlerjeve podmornice so vojno zanesle v ZDA. Brez vednosti ameriške javnosti zavezniška mornarica ob Vzhodni obali utrpi ogromno škode. Radijskih šifer nemških podmornic ne more razvozlati in se tako proti Nemcem bori na slepo.

U-571 je izmišljena pripoved o drzni nalogi, postavljena v čas druge svetovne vojne: z nemške podmornice izmakniti strogo zaupno nacistično kodirno napravo. Film je navdihnilo več resničnih dogodkov med bitko za Atlantik in je posvečena vsem, ki so se bitke udeležili.

Universal Pictures in Canal+ Image v sodelovanju z Dinom De Laurentiisom predstavljajo U-571, izredno napeto dramo, ob kateri boste močno stiskali pesti, ki jo je režiral Jonathan Mostow. Film je posnet po scenariju Johnatana Mostowa, Sama Montgomeryja in Davida Ayerja in temelji na zgodbi Jonathana Mostowa. Producenta filma sta Dino De Laurentiis in Martha De Laurentiis, Hal Lieberman (The Jackal - Šakal) pa izvršni producent. Tako se je po uspešnem sodelovanju leta 1997 pri snemanju filma Breakdown s Kurtom Russelom v glavni vlogi, pri U-571 Mostow spet srečal z De Laurentiisoma.

Igralska zasedba filma je resnično zvezdniška. Igrajo Matthew McConaughey (A Time to Kill - Čas za ubijanje), Bill Paxton (Titanic - Titanik), Harvey Keitel (The Piano - Klavir), Jon Bon Jovi (No Looking Back), Jake Weber (Meet Joe Black), Erik Palladino (E. R. - Urgenca) Matthew Settle (I Still Know What You Did Last Summer - Še vedno vem, kaj ste zagrešili lansko poletje), David Keith (An Officer and Gentleman - Oficir in gentelman) in Thomas Kretschmann (Prince Valiant).

V U-571 sodelujejo še Jack Noseworthy (Breakdown), T.C. Carson (Living Single), Thomas Guiry (Ride With The Devil), Will Estes (The Road Home - Pot domov), Dave Power in Derk Cheetwood (The Postman - Poštar).

Producenti so tudi za delo za kulisami izbrali odlično ekipo: direktorja fotografije Oliverja Wooda (Face/Off - Brez obraza), scenskega mojstra Williama Ladda Skinnerja (On Deadly Ground) in Götza Weidnerja (Das Boot); montažerja Wayna Wahrmana A.C.E. (A Civil Action); Lucio Trentinija (The Sheltering Sky); za oskarja nominirano kostumografinjo April Ferry (Maverick) in skladatelja Richarda Marvina (Flight of Black Angel).

Za produkcijsko ekipo so bili ključnega pomena tudi vodja kaskaderjev Jim Arnett (Amistad); strokovnjak za vizualne efekte Peter Donen (U. S. Marshals) in strokovnjak za posebne efekte Allen Hall (Forrest Gump).

O zgodbi

Kapetan korvete Mike Dahlgren (Bill Paxton) poveljuje S-33, zastareli ameriški podmornici WW1, ki je starejša od večine svoje posadke. Čeprav je plovilo primitivno in precej poškodovano, je v pravih rokah smrtonosno orožje. Ko se Američani vpletejo v drugo svetovno vojno, dobi novo priložnost, da se izkaže.

Poročnik Andrew Tyler (Matthew McConaughey) je po činu na podmornici takoj za Dahlgrenom. Kljub pričakovanju ni napredoval na položaj, na katerem bi lahko poveljeval lastni podmornici. Tlyer se tako vkrca na krov S-33, požre svoj ponos in se podredi ukazom. Pridružita se mu še kolega poročnik Pete Emmett (Jon Bon Jovi) in praporščak Larson (Matthew Settle). Ostali poklicani na krov S-33 so Klough (Harvey Keitel), radiovezist Wentz (Jack Noseworthy), kuhar Eddie (T. C. Carson), Trigger (Thomas Guiry), Mazzola (Erik Palladino, Tank (Dave Power), Griggs (Derk Cheetwood) in Rabbit (Will Estes). Ti čisto običajni možje, med katerimi jih je nekaj ravno prišlo iz šolskih klopi, se odpravlja na nalogo, ki je bolj nevarna in grozljiva, kot si katerikoli izmed njih predstavlja, in je lahko odločilna za izid bitke.

Po admiralovem ukazu poročnik Hirsch (Jake Weber) skupaj z majorjem Coonanom (David Keith) prevzame poveljstvo na S-33. Njuna prtljaga je tovor zabojev s skrivnostno vsebino, ki jim bo razkrita šele, ko podmornica zapusti ameriške vode. Možje tako šele na odprtem morju izvedo, kakšno nalogo morajo opraviti. Njihovo plovilo je opremljeno tako, da je na las podobno zloglasnim nacističnim podmornicam, ki križarijo po globinah Severnega Atlantika in se bližajo srečanju z, vsaj tako domneva poročnik Hirsch, nasedlo nemško podmornico. Izdajali se bodo za Nemce in tako prišli do dragocene, skrbno čuvane, kodirne naprave, ki bi zaveznikom pomagala zaustaviti napade smrtonosnih nemških podmornic.

Nalogo morajo opraviti v kar največji tajnosti, kajti sovražnik ne sme posumiti, v čigavih rokah je kodirna naprava. Le tako bodo zavezniki lahko dešifrirali njihove premike in preprečili nadaljnje izgube ladij, ki so oskrbovale vojsko na drugi strani oceana. Če bo šlo vse po načrtih, bodo uničili nemško podmornico, ujetnike odpeljali v ZDA in sovražnik ne bo nikoli izvedel za njihovo skrivno pridobitev.

Po nepričakovanem obratu se ameriški podmorničarji znajdejo globoko v sovražnikovih vodah, ujeti v sovražnem plovilu, ki ga ne znajo upravljati. Usoda devetih preprostih mož in uspeh njihove naloge je tako na koncu odvisen od tovarištva, instinktov, bitke s časom in lastnimi strahovi.

O produkciji

Kaj se zgodi, ko postaviš igralsko zasedbo in snemalno ekipo, ki jo sestavlja več kot tristo ljudi, v film z majhnimi in klavstrofobičnimi prizorišči, velikimi količinami vode, nočnih zunanjih posnetkov, umetnega slanega dežja in odprtega morja? To so se ob začetku snemanja spraševali prav vsi.

"Počutili smo se, kot bi nas bilo polno Sredozemlje. Več kot deset tednov smo snemali notranjost ameriške in nemške podmornice v Rimu in na Malti posneli zunanjo fotografijo," razlaga ga. De Laurentiis.

Mostow je v predprodukciji vztrajal pri avtentičnosti na vseh področjih in ko je bil čas za snemanje, je bila ekipa dobro pripravljena.

Razloži: "Če stvari delaš resno, potem so videti resnične in so kvalitetne. To pripomore k vizualni kvaliteti filma, pa tudi igralci laže igrajo, ker jim ni treba toliko delati na osnovi domišljije, lastnih predstav. Bolj jih s prizoriščem vzpodbudiš, boljša je njihova igra ."

Šel je celo tako daleč, da so imeli ves čas pri roki stare podmornice, da bi bila akcija čim bolj pristna.

"Igralci so se morali prebiti skozi tehnično zapletena navodila za upravljanje podmornice, ki jih je sestavil naš tehnični svetovalec, viceadmiral Hannifin," pravi Mostow.

Igralci temu niso nasprotovali. Bill Paxton priznava: "Ko sem prvič videl modele plovil, sem bil osupel. Nakopali so si precejšnje stroške in vložili veliko truda v podrobnosti filma".

David Keith ga dopolni: "Česa boljšega še nisem videl. Obe prizorišči, v Rimu in na Malti, sta bili čisti realizem."

Matthew McConaughey je potrdil, da je filmski realizem resnično precej olajšal igranje.

"Včasih sem imel občutek, da mi sploh ni treba igrati; samo reagiral sem na vse, kar se je dogajalo. Vse je bilo tako resnično: dež, veter, simulirane podvodne eksplozije."

Ga. Laurentiis pove: "Vsak dan je bil izziv za vsakogar in zelo naporen za Jonathana. Bilo je veliko domače naloge, priprav na naslednji dan, naslednji teden... Snemanje je bilo resnično težavno."

Direktor fotografije Oliver Wood dodaja: "Snemanje tega filma je bilo izredno nenavadno. Začeli smo znotraj podmornice, kjer so bile najmočnejše luči 150-wattne žarnice. Potem smo snemali zunaj, kjer smo uporabljali gigantske reflektorje, s katerimi smo razsvetljevali ogromne površine oceana. Ta film je resnično film ekstremov."

Ko so snemali v bazenih na Malti, je Wooda čakal še večji izziv. "V bazenu se lahko snemali zgolj v eno smer, kar je podobno, kot bi snemali gledališko igro. Druga težava je bila, da smo snemali na robu pečine otoka, ki je znan po svoji vetrovnosti. Kadarkoli veter spremeni smer, se spremeni še vse ostalo. Zato je bila vsaka noč drugačna. Ko smo že mislili, da nam je uspelo, smo morali prihodnji dan začeti znova."

Tudi kostumografinja Ferryjeva se je spopadala z različnimi težavami, največ zaradi deževnih posnetkov v bazenih. "Še nikoli mi ni bilo treba izdelati toliko oblačil kot v tem filmu, kajti ves čas smo bili v vodi. Pravi izziv je bil, kako neprijetne razmere narediti čimbolj igralcem prijazne," pravi.

Na veliko srečo so se med ekipo in igralsko zasedbo stkale prijateljske vezi, ki so bile v dobro protiutež napornim snemalnim dnevom.

"Čudovito smo sodelovali," pravi McConaughey. "Veseli smo bili, da lahko sodelujemo. Tu smo, da naredimo kar se da dober film in ostanemo zvesti sami sebi."

To je prispevalo k idealnemu delovnemu vzdušju. "Ena izmed nalog producentov je tudi ustvariti vzdušje, v katerem se vsakdo lahko odreže kar najbolje," nadaljuje McConaughey, "in po svojih občutkih sodeč, nam je šlo prav dobro."

Užitek, s katerim so delali igralci in ekipa, je Mostowa nadvse razveselil. Konec koncev je bila ekipa, ki je sodelovala pri snemanju U-571 izredno pisana; glede na starost, rase in narodnosti.

"Verjetno nas je združilo to," pravi Mostow, "da se s filmom poklanjamo pogumnim možem, ki so nam utirali pot."

"Žalostno je, da veliko mladih nima pojma, kaj se je dogajalo v drugi svetovni vojni, še manj pa v bitki za Atlantik," pravi. "Iskreno upam, da bo ogled filma U-571 pri ljudeh vzbudil zanimanje za resnični junaki, ki so se borili svoboden svet."

O igralski zasedbi

MATTHEW McCONAUGHEY (por. Andrew Tyler) je svojo prvo vlogo odigral v filmu o odraščanju Dazed and Confused (Zadeti in zmedeni) Richarda Linklaterja. Do vloge je prišel po naključnem srečanju s producentom filma Donom Philipsom v baru v Austinu, kjer je študiral. Čeprav je bila vloga Woodersona mišljena kot majhna, je postala ena najpomembnejših, ko je Linklater igralca vzpodbudil k improvizaciji dodatnih prizorov (iz začetnih treh prizorov se je razvilo 300 iztočnic).

Kmalu po preselitvi v Los Angeles je McConaughey postal prava senzacija z izredno igro v filmu Joela Schumacherja, v priredbi Grishamovega prvega romana A Time to Kill (Čas za ubijanje). Film, v katerem so igrali še Sandra Bullock, Kevin Spacey in Samuel L. Jackson, je prinesel več kot 100 milijonov dolarjev zaslužka in mlademu igralcu čez noč prislužil navdušene kritike in slavo.

McConaughy je svojo obetavnost potrdil v dobrih vlogah ob boku slavnih igralcev in režiserjev. V Zemeckisovem filmu Contact (Stik) je igral z dobitnico oskarja Jodie Foster in nadaljeval v Spielbergovi zgodovinski drami Amistad, ob Anthonyju Hopkinsu, Morganu Freemanu in Djimonu Hounsouju. McConaughey je igral tudi v Universalovem EDtv, skupaj z Jenno Elfman, Woodyjem Harrelsonom in Ellen DeGeneres.

Rojeni Teksačan se je ob vpisu na univerzo odločil poskusiti v pravu. Šele konec drugega letnika se je odločil za menjavo smeri. Po Linklatejevem filmu l. 1992, se je McConaughey vrnil v šolske klopi, da bi zaključil študij. V zadnjem letniku je posnel in režiral 12-minutni kratki film o predelanih avtomobilih španskih prebivalcev ZDA z naslovom Chicano Chariots.

Preden se je preselil v Los Angeles je dobil glavno vlogo Vilmerja, krvoželjnega voznika vlečnega avtomobila v filmu Texas Chainsaw Massacre: The Next Generation, v katerem je ob njem igrala njegova rojakinja Renée Zellweger. Po prihodu v Los Angeles je hitro dobil delo. Že na prvi hollywoodski avdiciji je v filmu Herberta Rossa Boys On The Side dobil vlogo pravičnega arizonskega policaja. Igral je ob Whoopi Goldberg in Drew Barrymore.

Dobil je tudi vlogo v Disneyjevem Angels In The Outfield.

McConaughey je v priznanem, za oskarja nominiranem filmu Johna Saylesa Lone Star, odigral šerifa Buddyja Deedsa, junaškega policista v majhnem mestu. V The Newton Boys je ponovno sodeloval s scenaristom in režiserjem Richardom Linklaterjem. Tokrat je igral enega izmed štirih bratov v resnični zgodbi o razvpitih bančnih roparjih iz dvajsetih let dvajsetega stoletja.

McConaugheyjeva produkcijska hiša, j.k. livin' (kratko za 'just keep livin' - ti samo živi naprej, iz njegovega besedila v Dazed and Confused (Zadeti in zmedeni) dela na več projektih za Warner Bros, Universal, Paramount in Imagine Entertainment. Hiša je bila izvršni producent dobrih kritik deležnega dokumentarca Hands On A Hardbody, ki ga je režiral Teksačan Robb Bindler. Hiša je bila tudi producent filma Making Sandwiches s Fortis Films Sandre Bullock, ki je debitiral na filmskem festivalu Sundance.

BILL PAXTON (kapetan korvete Mike Dahlgren) je igral že v več kot 40 filmih. Nazadnje je igral v filmu Sama Raima A Simple Plan). Igral je tudi v Apollu 13 Rona Howarda, de Bontovem Twisterju in Franklinovem One False Move. Sodeloval je tudi v filmih Weird Science, Near Dark, Tombstone, Trespass, The Evening Star in Mighty Joe Young (Mogočni Joe Young). Za igro v filmu hiše HBO A Bright Shining Lie je bil nominiran za Zlati globus.

Paxtona veže dolgoletno prijateljstvo z Jamesom Cameronom. Poklicno pot pri filmu sta oba začela na v filmski družbi Rogerja Cormana. Igral je v več filmih, ki jih je režiral James Cameron: The Terminator (Terminator), Alien (Osmi potnik), True Lies (Resnične laži) in Titanic (Titanik). Bil je tudi producent in igralec v glasbenem videu The Reach, ki ga je Cameron režiral za Paxtonov kultni bend v osemdesetih, Martini Ranch.

Kot najstnik je v Forth Worthu v Teksasu začel snemati kratke filme. Fish Heads, ki ga je produciral, režiral in igral v njem, je bil premierno prikazan na Saturday Night Live l. 1980 in ga je revija Rolling Stone razglasila za enega izmed sto najboljših glasbenih spotov. L. 1997 je produciral film Traveller in zaigral v njem ob Marku Wahlbergu. S svojo produkcijsko hišo American Entertainment trenutno dela na več filmih.

Paxtona smo nedavno videli tudi v filmu Vertical Limit (Vertikala smrti), ki jo je režiral Martin Campbell. Skupaj s Hallom Liebermanom in Jonathanom Mostowom je producent filma Mexicalli , v katerem bo odigral glavno vlogo.

Filmografija HARVEYA KEITELA vključuje The Piano (Klavir) Jane Campion (nagrajen v Cannesu in si je z njim prislužil nagrado za najboljšega avstralskega igralca); Bad Lieutenant Abela Ferrare (za to vlogo je dobil nagrado za najboljšega igralca v filmih neodvisnih produkcij (Independent Feature Project Award), Mean Streets Martina Scorseseja, Reservoir Dogs in Pulp Fiction (Šund) Quentina Tarantina in Smoke (Dim) Waynea Wanga.

Nacionalno združenje filmskih kritikov ga je razglasilo za najboljšega stranskega igralca v Mortal Thoughts (Smrtonosne misli) Alana Rudolpha, v Thelmi in Louise Ridleyja Scotta in Bugsyju Barryja Levinsona. Za vlogo v Bugsyju je bil nominiran za Oskarja za najboljšo stransko vlogo. Prejel je italijansko filmsko nagrado David di Donatello za najboljšega tujega igralca v filmu Smoke, nagrado Piper-Heidsick za najboljšega igralca l.1994 na bostonskem filmskem festivalu in nagrado za življenjsko delo na mednarodnem filmskem festivalu San Francisca.

Glavna vloga v Ulysses Gaze (Odisejev pogled) Thea Angelopoulusa, mu je prav tako prinesla nagrado, Zlato palmo v Cannesu leta 1995. Odkar je debitiral v Scorsesejevem Who's That Knocking At My Door in igral v Mean Streets (1973), ki ju je oba lansiral med zvezde, je Keitel zanj igral še v Alice Doesn't Live Here Anymore (Alice ne stanuje več tukaj), Taxi Driver (Taksist) in The Last Temptation Of Christ (Poslednja Kristusova skušnjava).

Keitel je znan po tem, da pomaga mladim, še neuveljavljenim režiserjem, npr: Quentinu Tarantinu, Paulu Schraderju (Blue Collar; Modri ovratnik), Alanu Rudolphu (Welcome to L.A.), Ridleyju Scottu (The Duellists; Dvobojevalca), Jamesu Tobacku (Fingers), Susanni Styron (Shadrach), Paulu Austerju (Lulu on the Bridge; Lulu na mostu) in Tonyju Buiju (Three Seasons).

Sodeloval je tudi z evropskimi režiserji; z Nicholasom Roegom (Bad Timing; A Sensual Obsession), Bernardom Tavernierjem (Deathwatch), Ettorem Scolo (La Nuit de Varennes), Lino Wertmuller (A Complicated Story of Streets, Crime and Women) in Giovannijem Veronseijem (Il Mio West) .

Rodil se je v Brooklynu v New Yorku in se po služenju pri marincih vrgel v igro. Študiral je s Frankom Corsarom, Leejem Strasbergom in Stello Adler.

Je član Actors Studia in je izredno aktiven v newyorški gledališki skupnosti. Začel je v produkcijah off-off Broadway, v gledališčih, kot so Cafe La MaMa, in debitiral na off Broadway predstavi Shepardovega Up To Thursday v Cherry Lane Theatre. L. 1975 je Keitel prvič nastopil na Broadwayju v Millerjevi Smrti trgovskega potnika (Death Of A Salesman). Na Broadway se je vrnil l. 1984 v delu Hurlyburly Davida Rabea, ki ga je režiral Mike Nichols. Naslednje leto se je pojavil v Shepardovi igri A Lie Of The Mind.

Poleg ostalih celovečernih filmov je igral tudi v Altmanovem Buffalo Bill and Indians, Mother, Jugs and Speed, The Border, Sister Act (Nune pojejo), Tobackovem The Pick-up Artist, Nicholsonovem The Two Jakes, Point of no Return, Imaginary Crimes, Rising Sun (Vzhajajoče sonce), Ferrarin Dangerous Game, Wangov in Austerjev Blue in the Face (Moder v obraz), Spike Leejev Clockers, Rodriquezov From Dusk Till Dawn (Od zore do mraka), Mangoldov Copland, The Road To Graceland, Fairytale: A True Story (kot Harry Houdini) in Prince of Central Park.

S partnerico Peggy Gormley imata lastno produkcijsko hišo The Goatsingers, ki ima pogodbo z USA Films. Hiša The Goatsingers je bila izvršni producent Buijevega filma Three Seasons, dobitnika nagrade za najboljši film in nagrade občinstva na filmskem festivalu Sundance l.1999 in Wangovega ter Austerjevega Blue in the Face (Moder v obraz) za Miramax, v katerih se je Keitel pojavil tudi kot igralec. Bil je tudi koproducent filma Reservoir Dogs Quentina Tarantina.

Keitel je s Kate Winslet igral v še enem filmu Jane Campionove: Holy Smoke (Sveti dim)

Na spored prihaja tudiVipera, film Sergia Cittija, za katerega je scenarij napisal Vincenzo Cerami (Life is Beautiful - Življenje je lepo) in Presence of Mind Antonia Alloya, nastopil pa je tudi v komediji Little Nicky z Adamom Sandlerjem.

JON BON JOVI (por. Pete Emmett) je med najbolj zaposlenimi in raznolikimi umetniki. Predani umetnik se dobro odreže tako na odru s kitaro v rokah kot pred kamero.

Njegova filmska kariera se je začela l. 1995 z vlogo, ki so jo pohvalili kritiki, v filmu Moonlight and Valentino (Mesečina in Valentino). The Motion Picture Club ga je za njegov prvi igralski nastop nagradil z nagrado za najbolj obetavnega igralca. Z igranjem je nadaljeval v Duiganovem The Leading Man, Homegrown in No Looking Back z Edom Burnsom in Lauren Holly. Nedavno je z Annabello Sciorro igral v Little City in v Row Your Boat z Williamom Forsythom in Bai Lingom.

Jon Bon Jovi je že več kot 15 let pevec skupine Bon Jovi, ene najuspešnejših rock skupin, ki je prodala več kot 80 milijonov albumov po vsem svetu. Tudi nastopi skupine so med najbolj obiskanimi, po celem svetu razprodajo stadione. Sam je napisal z zlatim globusom nagrajen soundtrack za Young Guns, ki je bil istega leta nominiran tudi za oskarja. Izdal je tudi solo album, Destination Anywhere.

Bon Jovi živi na Vzhodni obali z ženo Dorotheo in njunima dvema otrokoma.

O ustvarjalcih filma

JONATHAN MOSTOW (režiser in soscenarist) je pritegnil pozornost kot scenarist in režiser l. 1997 posnetega Paramountovega thrillerja Breakdown s Kurtom Russelom v glavni vlogi. Zdaj režira miniserijo From The Earth To The Moon, ki je že bila nagrajena z nagrado Emmy. Bil je izvršni producent 1997 posnetega Polygramovega thrillerja The Game (Igra), z Michaelom Douglasom in Seanom Pennom v glavnih vlogah.

Nedavno se je g. Mostow združil z nekdanjim produkcijskim predsednikom Universal Pictures Halom Liebermannom in ustanovil Mostow/Lieberman Productions.

Mostow je začel ustvarjati filme kot študent univerze Harvard, kjer je režiral številne zmagovalne kratke in dokumentarne filme. Njegov režiserski prvenec, l. 1991 posneti telefizijski film Flight Of Black Angel, mu je prislužil Cable ACE nominacijo za najboljši mednarodni film.

SAM MONTGOMERY (soscenarist) je tudi soscenarist blagajniškega hita iz l. 1997, Breakdown s Kurtom Russelom in Kathleen Quinlan v glavnih vlogah, ki ga je režiral Jonathan Mostow in katerega producenta sta bila Dino in Martha De Laurentiis.

DAVID AYER (soscenarist): je bil v ameriški mornarici in med hladno vojno na krovu jedrske podmornice upravljal sonar. Ko je zapustil vojaško službo, se je lotil pisanja in si dokler ni uspel, služil kruh služil kot električar.

Med njegovimi prihodnjimi filmskimi projekti je Training Day, kritična pripoved o moralnosti policistov z Denzelom Washingtonom v glavni vlogi in Plague Seasons, prav tako policijska drama, ki jo je napisal skupaj z znanim piscem kriminalnih romanov Jamesom Ellroyem. Letos bo po svojem 'laboratorijskem scenariju' s festivala Sundance režiral film Harsh Times.

DINO DE LAURENTIIS (producent) je v filmskem svetu že več kot 60 let. Legendarni producent iz Neaplja je bil producent tako različnih filmov kot so Bitter Rice, War and Peace (Vojna in mir), Nights of Cabiria, Barrabas, Death Wish, The Bible, Waterloo, Serpico, Three Days of Condor (Trije kondorjevi dnevi), Ragtime, King Kong, Mutiny on the Bounty (Upor na ladji Bounty), Tai-Pan, Dune, Anzio, Conan the Barbarian (Conan barbar). Prejel je Oskarja za najboljši tujejezični film za La Strada (1954) in Nights of Cabiria (1957), oba je režiral Fellini. Skupno so bili njegovi filmi nominirani za 30 oskarjev in 59 tujih nagrad, med drugim za tri zlate leve, zlato palmo in tri zlate globuse.

De Laurentiis je kot producent igral pomembno vlogo v povojnih italijanskih filmih režiserjev Felinija, Rosellinija, Viscontija, De Sica in Antonionija; italijanskih neorealistov.

Leta 1990 se je De Laurentiis poročil z Martho Schumacher in skupaj sta bila producenta več filmov: Firestarter, Cat's Eye, Raw Deal, Bedroom Window (Spalnično okno), za Oskarja nominiranega Crimes of The Heart (Zločini srca), Desperate Hours Michaela Cimina, dobrih kritik deležnega filma Bound z Jennifer Tilly in Gino Gershon v glavnih vlogah in filma Breakdown s Kurtom Russelom v glavni vlogi.

Posnel je tudi film Hannibal, nadaljevanje The Silence of the Lambs (Ko jagenjčki obmolknejo), z Anthonyem Hopkinskonom in Julianne Moore, ki ga je režiral Ridley Scott.

Komentarji

13.5. 2005 ob 22:06

Res odličen film spoloh kdo ma rad veliko akcije. Priporočam ogled. Ne boste razočarani no vsaj jaz nisem bil ;-)

— U-571
10.8. 2006 ob 13:44

film je car gledala sem ga na jokerjevi natlačenki priporočam ogled tudi za tiste najmlajše ki kapirajo filme in vedo zakaj se gre

— 10/10
16.2. 2010 ob 18:41

odličen film edin ful sem jokala ka je Jon odpihnl dol s podmornce...drugače film izjemo hud....dobra zgodba=)

— phantom

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.