Vsebina

Pilot strmoglavi na nenavaden planet. Znajde se v okrutnem, prvinskem kraju, ki mu vladajo opice, ljudje pa so preganjani sužnji tiranskih primatov.

Slednje, premisa klasičnega romana Pierrea Boullea Planet opic, je postalo eden najbolj prepoznavnih in provokativnih konceptov plejade znanstvenofantastične literature in filma.

Vizionarski filmski ustvarjalec Tim Burton (Batman, Beetlejuice, Edward Škarjeroki, Brezglavi jezdec) je izhajal iz Boulleove ideje in na njej zgradil edinstveno zamišljeno potovanje po nenavadnem narobe svetu.

Burtonov slog in pristop k materialu je oral ledino tako pri zgodbi, kot pri zunanji podobi in maski. "Remake ali nadaljevanje izvirnega filma Planet opic me sploh nista zanimala," pravi režiser. "Premamila pa me je zamisel, da bi ponovno obiskal ta svet. Dotaknil se me je kot še mnogih. Je kot mit ali pravljica, ki ti ne gre iz glave. Ideja, da bi dal mitologiji novo podobo, se mi je zdela vznemirljiva. Izvirnik ima svoje življenje in to skušamo spoštovati," dodaja Burton. "Iz njega skušamo izvleči najboljše in med tem procesom predstaviti nove like in nove elemente zgodbe, ohranjujoč bistvo izvirnika, smo poselili ta svet na drugačen način."

Z besedami naselitev svetov "na drugačen način" bi lahko opisali Burtonovo delo pri vseh filmih. "Ko rečete Planet opic in Tim Burton v istem dahu, je ta zamisel nemudoma eksplozivna, kot strela na platnu," pravi producent Richard D.Zanuck. "Vsi Timovi filmi so zelo domiselni in vizualno osupljivi. Večino stvari vidi malce drugače, kar je krasno za ta material. Kombinacija Planeta opic in Tima Burtona je popolna. Zame je magična."

Zanuck že ve, saj je kot Foxov šef produkcije leta 1968 prižgal zeleno luč za Planet opic. "Včasih se mi zdi, da sem v lastni časovni zanki," dodaja.

"Gre za izjemno skupino ljudi, med katerimi je mnogo oskarjevcev," pravi o filmski ekipi izvršni producent Ralph Winter. "Ta film je zgodovinski ne le zaradi zahtevnosti podviga, ampak tudi talenta, ki smo ga zbrali pred in za kamero."

Scenograf Rick Heinrichs je Burtonov prijatelj iz študentskih let in je delal pri vseh njegovih filmih. Kostumografka Colleen Atwood je delala z njim pri Brezglavem jezdecu, Mars napada!, Edwardu Škarjerokem in Edu Woodu. Montažer Chris Lebenzon pa pri Brezglavem jezdecu, Mars napada!, Edu Woodu, Predbožični mori in Batman se vrača.

"Timova vizija in rahločutnost sta všeč ljudem mnogih starosti," opaža Heinrichs. "Krasno je biti del njegovih filmov, ker so si tako različni. Veliko tvega in nas spodbuja, da tvegamo tudi mi."

Heinrichs je prepričan, da so prebivalci Planeta opic na zelo plodnih tleh pri Burtonu. "Dihotomija obnašanja ljudi in živali mu je bila vedno všeč. Pomislite na Pingvina, Catwoman, celo Batmana. V narobe svetu opičjega planeta vidimo civilizacijo. A civilizirano obnašanje je zlagano - do neke mere gre za komentar naše lastne civilizacije in živalske narave tik pod našim obličjem."

Burtonov novi svet je zagotovo nezemeljski. "Vsekakor nismo več v Kanzasu," izjavi scenarist William Broyles. Pravi, da Burtonov Planet opic predstavlja "različne možnosti in pustolovščine. Zagovarja, da moraš slediti svojemu srcu, da za tisto, kar se ti zdi pomembno, postaviš na kocko tudi lastno življenje. V Planetu opic najprej vidimo ljudi, ki menijo, da so povsem ločeni od drugih - kulturno, rasno, intelektualno, nacionalno in versko - potem pa nanje pogledamo z druge plati."

Scenarista Lawrence Konner in Mark Rosenthal pravita, da se je Burton materiala lotil na eksistencialen, čudaški in zabaven način.

Ključni element Burtonove vizije je bila umetnost maskiranja Ricka Bakerja. Za svoje delo je dobil šest oskarjev in sicer za filme Ed Wood, Možje v črnem, Trčeni profesor, Harry in Hendersonovi, Ameriški volkodlak v Londonu in Grinch. S primati se je srečal že pri Gorilah v megli, Greystoku, legendi o Tarzanu in Mogočnem Joeu Youngu (nominacije za oskarja).

"Želeli smo, da bi naš film temeljil na igri in da bi bili v ospredju igralci," pravi Burton. "Zato je Rick Baker oblikoval masko, ki omogoča igralcem v vlogah opic pokazati veliko emocij."

"Tega filma sem se želel lotiti, upoštevajoč naslov in Tima Burtona," pravi Baker. "Izvirnik je verjetno več kot kdajkoli kateri drugi navdihnil ljudi, da so se začeli ukvarjati s filmsko masko. Sam sem čisto trčen na masko in čisto trčen na opice, torej je ta film zares kot ustvarjen zame. Maska izvirnika je bila za takratne čase sijajna, vendar so imeli v bistvu eno skulpturo - v verziji gorile, šimpanza in orangutana - ki so jih duplicirali za vse. Vsi so imeli polizane lase in gumbaste nosove. Zobje so bili v ustih, a jih niste nikoli videli. Želel sem zagotoviti, da bi naše opice imele usta, ki bi se premikala tako, da bi videli zobe. Mislim, da je tako lažje sprejeti, da govorijo. Poleg tega sem želel, da bi bilo vsako bitje samosvoje. Všeč mi je, če ima vsak svoj značaj in te njihove značajske lastnosti tudi izpostaviti."

Bakerjevo izjemno in do podrobnosti izdelano masko so nanašali več ur na osrednje igralce Paula Giamattija, Michaela Clarkea Duncana, Tima Rotha in Heleno Bonham Carter, ki vsi igrajo opice. Njihov delovnik se je začel med drugo in tretjo uro zjutraj, ko so prispeli na snemalno lokacijo in so jim tam tri do štiri ure nanašali masko.

Nanos maske pa je bil šele začetek izzivov polnega dne. "Spiti smo morali veliko vode, ker nam je bilo v kostumih zelo vroče," se spominja Giamatti. Odmor za kosilo, ki ga ekipa običajno izkoristi za sprostitev, je bil vse prej kot to. "Kosilo je bilo malce depresivno," pravi Giamatti," ker smo se morali gledati v zrcalu, ko smo jedli, da si ne bi hrane razmazali po naših smrčkih. In jesti smo morali s paličicami, da smo si lahko hrano porinili v usta."

Igralci in njihove vloge

Nenaden prihod stotnika Lea Davidsona na opičji planet, ki mu je sedanji red tuj in ki ga zatiranje ne prizadene, je nazadnje junaški simbol zasužnjenih in preganjanih ljudi, izziv statusu quo in katalizator revolucionarnih družbenih sprememb.

V svoji prvi vlogi akcijskega junaka Davidsona upodablja Mark Wahlberg. "Pri Marku mi je všeč njegova gravitacija," pravi Burton. "V njem sta moč in jasnost. Če naj občinstvo gleda skozi oči glavnega lika, mora ta biti človek iz mesa in krvi, s katerim se lahko poistovetite, ki vidi nenavadnost, napetost in ki se s tem spopade. Zdelo se mi je, da bo Marku to uspelo."

Mark, dolgoletni Burtonov občudovalec, je vlogo sprejel nemudoma, ko je izvedel, da bo on režiral film. "Še scenarija nisem prebral, ko sem sprejel vlogo. Po petih minutah znanstva s Timom je ta name naredil tak vtis, da sem mu rekel, da bom storil, kar bo hotel. Skrbelo me je le, da bi moral nositi tanko cunjico okrog ledij. K sreči to ni bilo potrebno."

Kmalu po pristanku na planetu Leo skupaj z ducatimi ljudmi beži pred strašnimi opicami na konjih, ki jih vodi stotnik opičje vojske, Attar. Michael Clarke Duncan igra veličastno gorilo, ki je vdana svojemu duhovnemu vodji, Thadeu.

"Thade je nor in sprijen, a je moj vodja," pravi Duncan, ki je dobil oskarjevsko nominacijo za Zeleno miljo. "Karkoli mi ukaže, to brez oklevanja opravim, ker sem v vojski, kjer je zvestoba brezpogojna."

Tiranskega Thadea igra Britanec Tim Roth, ki je bil nominiran za oskarja za vlogo hudobneža v Robu Royu, svojem prvem studijskem filmu. "Thade je zagotovo negativec filma," pravi Roth. "Predstavlja določeno gledišče opičje kulture, posebej agresivnost svoje vrste. Malce fašističen je. Niso mu všeč človeške lastnosti, ki pronicajo v opičji svet. Kot vrsta se mu ljudje gabijo. Čudno dišijo. Ne čedijo se in čohajo. Zanj so pošasti. Kot vojaški poveljnik jih želi iztrebiti."

V skladu z Burtonovo ironijo so režiser in scenaristi dali Thadeu pomembno človeško lastnost: prežemajo ga zelo močna čustva do Ari, ki jo igra Helena Bonham Carter, ki ji je nominacijo za oskarja prinesel film Let bele golobice. Celo po petih urah nanašanja primatske maske se je igralka prikazala kot najlepša šimpanzinja na planetu. Ari je strastna, neodvisnega duha in aktivistka za človekove pravice, ki verjame v sožitje vseh bitij.

Burton ji je vlogo ponudil brez avdicije. "Poklical me je in rekel: Ne razumi me napak, ampak bila si prva oseba, na katero sem pomislil, da bi igrala to šimpanzinjo," se spominja Helena. "In nisem ga napak razumela. Morala pa sem vprašati, zakaj se je spomnil name. In Tim je odvrnil: Ja, no, veš, zdelo se mi je, da si pripravljena poskusiti kaj novega."

Helena Ari opisuje kot šimpanzinjo višjega razreda z liberalnimi prepričanji. Je dejansko aktivistka za človekove pravice in se ji gabi, ker so ljudje obravnavani kot sužnji in hišni ljubljenčki. Ari je prepričana, da so ljudje inteligentni in da imajo dušo. To so zelo sodobne in heretične zamisli, to morate razumeti, na njenem planetu."

Ari je idealna ženska - katerekoli vrste. "V tej opičji družbi so ljudje vredni manj od smeti," potrjuje Mark Wahlberg. "Zato ima Leo res srečo, da sreča Ari, ki mu je všeč in mu pomaga preživeti. Ari je natanko taka ženska, kakršno si želim spoznati na tem planetu."

Opičja šola

Čeprav večina igralcev največ zaslug pri oblikovanju svojih likov pripisuje čarobnosti maske Ricka Bakerja, pa njihova simulacija opičjega obnašanja ni bila odvisna zgolj od nje. Na Burtonovo željo je koordinator kaskaderjev Charlie Croughwell pripeljal strokovnjake, med njimi kaskaderja Terryja Notaryja (nekdaj je nastopal v Cirque du Soliel), da bi igralce in statiste naučil opičjega obnašanja in gibanja. Za ducate nastopajočih je vodil Opičjo šolo, v kateri so obravnavali hojo, rokovanje z orožjem, celo to, kako jedo.

"Igralce smo morali sprostiti, da bi se približali pravi telesni govorici opic," razlaga Notary. "Primat je zelo gibka žival, ves čas v gibanju. Na stol se zavihti. Na splošno rečeno so zelo neposredni in se zadržujejo pri tleh. Zlahka jih kaj zmoti, ko pa so na kaj osredotočeni, je njihova osredotočenost popolna. V bistvu smo morali igralcem pomagati najti njihovo prvinsko bistvo, da bi našli svoj notranji opičji jaz."

Poleg tega je Notary s svojo ekipo delal z igralci v majhnih skupinah, nato pa je prišlo do interakcij med njimi, da so se njihovi odnosi lahko oblikovali.

Pred začetkom snemanja je Notary izvedel nekaj osnovih raziskav. "Ure in ure sem se igral s šimpanzi. Dneve in dneve sem opazoval opice v živalskem vrtu in si predstavljal, da so ljudje v kostumih. Kmalu spoznaš, kako zelo so podobni ljudem. Razvili smo nekaj osnovnih gibov in nekaj, ki so bili specifični za vrsto."

Da bi predstavili visoko razvite, napol civilizirane govoreče opice, je Burton želel igralce, ki bi bili 20 odstotkov opice in 80 odstotkov ljudje, kar je, pravi, Notary, "zelo pretanjeno. Če odmislimo očitno hojo, morate prikazati nianse opice - na primer način, kako obračajo glavo, sedejo ali kaj poberejo - so pa tudi v celoti razdelan lik, ki govori."

Nekateri igralci, vključno s Timom Rothom, so bili vneti učenci opičjega obnašanja. "Všeč mi je igranje s telesom," pravi Roth, ki ga je Notary zamenjal v akcijskih prizorih. "Svoj lik rad potiskam do roba tako telesno kot psihično. Opičja šola mi je dala slovar obnašanja za Thadea, ki se mu pogosto utrga. Terry je opazoval mojo igro, da bi zagotovil, da moje obnašanje ne bi bilo preveč človeško, jaz pa sem opazoval njegove podvige, ko me je zamenjal pred kamero, in ga usmerjal, da bi bili v skladu z likom. Zelo dobro sva sodelovala."

Helena Bonham Carter je imela sprva z učnim načrtom Opičje šole drobno težavico. "Pogrnila sem," priznava. "Morala sem se ponovno naučiti, kako biti pri miru. Morala sem se naučiti ekonomije gibanja, a biti izjemno osredotočena. Morala sem nehati intelektualizirati in namesto tega vse spremeniti v fizično, biti živa v tem trenutku, kar je povsem opičje. Opice so bolj čutne in rade tipajo stvari. Veliko bolj imajo razvita voh in intuicijo. Njihova osredotočenost pa je absolutno stoodstotna, kar je meni kot pripadnici človeške vrste zelo koristilo. Pravzaprav sploh ni slaba zamisel, če bi vsi obiskali Opičjo šolo."

Michael Clarke Duncan je tri dni v tednu preživel v Opičji šoli, tri pa je jezdil. "Kot gorila sem se razlikoval od Thadea, ki je šimpanz. Njegove noge so bolj na o. Moje so rahlo upognjene v kolenih, a imam pokončnejšo držo, se nagibam malce naprej in sem bolj okroglih ramen."

Cary-Hiroyuki Tagawa, ki igra gorilo Krulla, si je pri vlogi pomagal z dolgoletnimi izkušnjami kot mojster borilnih veščin. Osredotočil se je na misel, da je gorila, ki pooseblja 300 kilogramov čiste moči. "Opice se gibljejo izredno elegantno in se lahko v trenutku ustavijo. Uporabljajo predvsem zgornji del telesa, ko hodijo, se potegnejo naprej - opice se definitivno poganjajo s sprednjimi kolesi. Pri jahanju pa sem se opomnil, da imajo opice kratke noge, zato sem jezdil visoko kot jockey."

Paul Gimatti v vlogi orangutana Limba pa dodaja, da je njegova običajna drža bila zelo dobra za orangutana, "saj se že po naravi držim malce sključeno. Naučil pa sem se tudi mnogih posebnosti orangutanov, da denimo radi visijo oziroma se obešajo in veliko ležijo. Okrog vratu jim visi veliko kože, ki jo napolnijo z zrakom in pri tem spuščajo glasne trobeče glasove. To je bilo prav zabavno početi."

Statiste, ki so nastopali v masovnih akcijskih prizorih, je spodbujalo in priganjalo nekaj nekdanjih marincev. Režiser druge ekipe Andy Armstrong pravi, da Planet opic zagotovo ni konvencionalen akcijski film. Namesto tega vključuje vse elemente filmov Tima Burtona. "Vedno se vse vrača k Timu in njegovim zamislim o opičjih likih," pravi. "Imajo šestkrat večjo moč od ljudi, izjemen pospešek in ogromno impulzivno hitrost. Večino časa so opice na dveh nogah, ko pa jih pograbi panika, strah ali agresija, se znova spustijo na vse štiri. Na svoje žrtve se spravijo kot tank na nogah."

Agresivno opičje obnašanje je pustilo pečat tudi na Marku Wahlbergu, ki so ga pogosto pobile na tla 150 kilogramov težke opice. "Zares imaš občutek, da si na drugem planetu, ko te sredi puščave preganjajo vse te opice. Pri tem filmu sem jih skupil večkrat kot pri kateremkoli drugem."

O igralcih

Mark Wahlberg (Leo Davidson) je nastopil v Viharju vseh viharjev, Treh kraljih, Vročih nočeh, The Yards, The Corruptor, The Big Hit, The Traveller, The Fear, Košarkarjevem dnevniku in Renaissance Man.

Kariero je začel kot hip-hop glasbenik in je posnel dva uspešna albuma. Mednarodno je postal znan po oglasil Calvina Kleina za spodnje perilo.

Njegova najnovejša filma sta Rock Star in The Truth About Charlie.

Tim Roth (Thade) je bil nominiran za oskarja in zlati globus za Roba Roya, v katerem so mnogi njegovo vlogo označili kot eno najboljših vlog negativca v filmski zgodovini. Nastopil je v filmih Šund, Rosencrantz in Guildenstern sta mrtva, Vsi pravijo: Ljubim te, Džankiji, The Legend of 1900, Vincent & Theo, Jumpin at the Boneyard, Little Odessa, Reservoir Dogs, Lucky Numbers, Meantime, The Hit ter Made in Britain.

Kot režiser je debitiral z The War Zone. Po Planetu opic je režiral Kralja Leara. Njegova naslednja dva filma bosta Invincible in D Artagnan.

Helena Bonham Carter (Ari) je posnela filme Klub golih pesti, Soba z razgledom, Howardov kot, Mogočna Afrodita, Where Angels Fear to Tread, Hamlet, Frankenstein, The Theory of the Flight, Let bele golobice, Margaret s Museum, Merlin, Lady Jane, Getting it Right, Dancing Queen, Fatal Deception, Arms and the Man, Beatrix Potter, A Hazard Of Hearts, gostovala je v nadaljevanki Miami Vice. Veliko nastopa tudi v gledališču.

Njena naslednja filma sta Novocaine in Til Human Voices Wake Us.

Michael Clark Duncan (Attari) je bil nominiran za oskarja in zlati globus za Zeleno miljo. Nastopil je še v Morilcu dobrega srca, Armageddonu, Bulworth, The Player s Club, A Night At Roxbury. Njegov naslednji film bo The Scorpion Ring.

Na televiziji je nastopil v Princu z Bel Aira, Družini za umret, The Jamie Foxx Show, Weird Science, The Wayans Bros. ter v Drznih in lepih.

Delal je tudi kot varnostnik in snemal reklame.

O filmskih ustvarjalcih

Tim Burton (režiser) je posnel filme Brezglavi jezdec, Vincent (animirani poklon Vincentu Priceu), Frankenweenie (kratki film), Pee Wee s Big Adventure, Batman, Batman se vrača, Beetlejuice, Edward Škarjeroki, Ed Wood, Predbožična mora in Mars napada.

Bil je producent Cabin Boy, Batmana za vse čase ter James and the Giant Peach.

Izdal je otroško knjigo v svojimi risbami za film Predbožična mora. Njegovo drugo knjigo risb in rimanih verzov The Melancholy Death of Oyster Boy & Other Story je The New York Times pohvalil za posredovanje bolečine odraščujočega outsiderja.

William Broyles jr. (scenarij) je napisal scenarije za Brodolom, Apollo 13 (z dolgoletnim prijateljem in sodelavcem Alom Reinertom) ter bil koscenarist Pasti s Seanom Conneryjem in Catherine Zeta-Jones.

Kariero je začel kot novinar, napisal knjigo Brothers in Arms in bil soavtor nadaljevanke China Beach.

Trenutno piše za Esquire ter pripravlja več knjig in scenarijev.

Scenaristična partnerja Lawrence Konner in Mark Rosenthal sta napisala scenarije za Mogočni Joe Young, Mercury Rising, For Love and Money, The Beverly Hillbillies, Zvezdne steze VI, Desperate Hours, The In Crowd (ki ga je Rosenthal režiral), Sometimes They Come Back ter Dragulj z Nila.

Trenutno za Julio Roberts in njeno produkcijsko hišo pišeta The Mona Lisa Smile, dramo, postavljeno na Wellesley College v zgodnjih petdesetih. Prirejata tudi As You Like It za Walden Media. Konner piše tudi za nadaljevanko Sopranovi.

Rick Heinrichs (scenografija) že dolgo sodeluje s Timom Burtonom. Za svoje delo pri Brezglavem jezdecu je prejel oskarja. Spoznala sta se v studiih Disneya. S Timom pa sta delala skupaj še pri Pee Wee s Big Adventure, Batmanu, Batman se vrača, Beetlejuice, Predbožični mori, Edwardu Škarjerokem, Edu Woodu in Mars napada.

Sodeloval je še pri filmih Začaran, Fargo, Veliki Lebowski, Zadnja velika pustolovščina, Kraljevi ribič, Izganjalci duhov 2, Soapdish, Fallen Angels in Tall Tale.

Philippe Rousselot (kamera) je posnel Ne pozabite velikanov, Krojač iz Paname, Reka poje mi (zanjo je prejel oskarja), Henry & June, Hope and Glory (za obe je dobil oskarjevski nominaciji), Nemirna srca (Random Hearts), Insinkt, Ljudstvo proti Larryju Flyntu, Mary Reilly, Intervju z vampirjem, Kraljica Margot, Flesh and Bone, Sommersby, The Miracle, The Bear, We re no Angels, Nevarna razmerja, Smaragdni gozd, Diva ter The Moon in the Gutter.

Rick Baker (maska) je dobil oskarja za filme Ed Wood, Možje v črnem, Trčeni profesor, Harry in Hendersonovi, Ameriški volkodlak v Londonu in Grinch. S primati se je srečal že pri Gorilah v megli, Greystoku, legendi o Tarzanu in Mogočnem Joeu Youngu (nominacije za oskarja). Nominiran je bil še za Princ odkriva Ameriko in Life.

V njegovi bogati filmografiji pa najdemo še filme Trčeni profesor 2, Divji, divji zahod, Hudičev advokat, Volk, Rocketeer, Gremlini 2, Mož z zvezde in prizor v kantini v Vojni zvezd.

Na televiziji je delal pri Harry and the Hendersons, Something is Out There, Lepotica in zver, Werewolf, Thillerju Michaela Jacksona ter The Autobiography of Miss Jane Pittman, za katero je dobil emmyja.

Danny Elfman (glasba) je napisal glasbo za osem filmov Tima Burtona: Pee Wee s Big Adventure, Batman (grammy), Batman se vrača, Beetlejuice, Predbožična mora (grammy), Edward Škarjeroki, Ed Wood in Mars napada.

Za oskarja je bila nominirana še njegova glasba iz Dobrega Willa Huntinga ter Mož v črnem. Napisal pa je še skladbo za filme Dokaz življenja, Family Man, Anywhere But Here, A Civil Action, A Simple Plan, Dolores Claiborne, Dick Tracy, Darkman, Sommersby, Dead Presidents, Black Beauty, Ženska za umret, Misija: nemogoče in The Freighteners.

Elfman je ustanovni član Oingo Boingo, ki igrajo energetičen, eklektičen in individualističen rock že več kot desetletje.