Kolosej
Film distribucije Ljubljanski kinematografi

Pisma z Iwo Jime

vojna drama
Zgodba o bitki za Iwo Jimo skozi oči japonskih vojakov.
Na sporedu od: 1.3.2007, Kino Komuna
8.3.2007, Kolosej Ljubljana
12.4.2007, Kolosej De Luxe Kranj
2h 20min / 140min
Leto: 2006
Država: ZDA
Scenarij: Iris Yamashita
Režija: Clint Eastwood
Film režiserja Clinta Eastwooda pripoveduje zgodbo o resničnem japonskem generalu Tadamichiju Kuribayashiju, ki ga igra Ken Watanabe. Kuribayashi je vodil japonske vojake, ki so se v legendarni bitki na otoku Iwo Jima 40 dni borili proti Američanom. Film je japonski pogled na znamenito bitko - ameriški pogled je prav tako Clint Eastwood predstavil v filmu Zastave naših očetov.

Pred enainšestdesetimi leti sta se ameriška in japonska vojska spopadli na Iwo Jimi. Nekaj desetletij kasneje so našli več sto pisem v pusti otoški zemlji. Tako so možje, ki so se borili na otoku, in izjemni general, ki jih je vodil, dobili obraze in glasove.

Japonske vojake pošljejo na Iwo Jimo in se zavedajo, da se zelo verjetno ne bodo več vrnili domov. Med njimi so tudi pek Saigo (Kazunari Ninomiya), ki bi na vsak način rad preživel, saj še ni videl svoje novorojene hčerke, Baron Nishi (Tsuyoshi Ihara), olimpijski prvak v preskakovanju ovir, ki ga častijo po celem svetu, Shimizu (Ryo Kase), bivši vojaški policist, ki še ni spoznal grozot vojne, in poročnik Ito (Shidou Nakamura), strogi vojak, ki bi raje naredil samomor kot pa se predal.

Možem poveljuje generalpodpolkovnik Tadamichi Kuribayashi (Ken Watanabe), ki je živel tudi v Ameriki, kjer je spoznal nesmiselnost vojne, obenem pa je dobil strateški vpogled v to, kako se spopasti z ogromno ameriško armado, ki ki se približuje otoku.

Čeprav so imeli za obrambo na razpolago zgolj lastno voljo in sam vulkanski otok, pa je Kuribayashijeva taktika pripomogla k temu, da se je pričakovan hiter in krvav poraz spremenil v skoraj 40-dnevni junaški in iznajdljivi spopad.

Na Iwo Jimi je umrlo skoraj 7 tisoč ameriških in več kot 20 tisoč japonskih vojakov. Črni pesek Iwo Jime je prelit z njihovo krvjo, toda njihovo žrtvovanje, njihovo prizadevanje, njihov neizmerni pogum in njihova strast še vedno živijo v pismih, ki so jih poslali domov.

Dve strani medalje

Oskarjevec Clint Eastwood je posnel zgodbo o japonskih vojakih in njihovem generalu, ki so se pred enainšestdesetimi leti branili pred Američani na otoku Iwo Jima.

Eastwood je posnel dve zgodbi (Pisma z Iwo Jime in Zastave naših očetov) in se tako poklonil vsem, ki so na obeh straneh izgubili življenja.

"Ti možje so žrtvovali svoja življenja, da bi obranili svojo domovino, saj so bili njihovi nadrejeni mnenja, da bodo tako odložili napad na celinsko Japonsko," pravi Eastwood. "Zdi se mi pomembno za vse gledalce, ne samo na Japonskem, ampak povsod, da spoznajo, kakšni ljudje so bili."

Eastwood je predvsem hotel posneti filma na obeh straneh spopada in se osredotočiti na nekaj posameznikov. Bitko je prikazal skozi prizmo njihovih osebnih izkušenj. "V večini vojnih filmov, ob katerih sem odraščal, je bila vedno dobra in slaba stran," pove. "V resnici pa ni tako in tudi v vojni ni tako. Moja filma nista taka. Predvsem gre za vpliv vojne na ljudi in za ljudi, ki so predčasno izgubili življenja."

Med samo pripravo za snemanje se je režiser vrgel v preučevanje bitke za ta pacifiški otok med drugo svetovno vojno. "Zelo me je pritegnila izvirna obramba generala Kuribayashija," pravi Eastwood. "Ameriška stran ni mogla verjeti, kako so lahko Japonci zdržali masovno bombardiranje mornarice."

Kuribayashi je zgradil svojo obrambo v črni, vulkanski zemlji otoka - med seboj je povezal približno 30 kilometrov tunelov, 5 tisoč jam in bunkerjev, iz katerih so manjše japonske enote streljale na Američane.

Svojim možem je ukazal, da morajo ubiti vsaj 10 sovražnikov, preden lahko umrejo sami. Nasprotoval je vojni z Ameriko, deželo, ki ji je bil naklonjen, toda kljub temu se je proti njen boril zelo odločno in neomajno. Taki obrambi pa so nasprotovali celo nekateri njegovi častniki.

Da bi izvedel čim več o tem človeku, je dal Eastwood prevesti nekaj japonskih knjig. Naletel je na knjigo pisem samega generala Kuribayashija. "Pisal je ženi, hčerki in sinu. Veliko pisem je poslal iz Amerike, saj je bil v poznih 20-ih in zgodnjih 30-ih tam odposlanec. Bil je zelo čuten človek, navezan na družino in jo je tudi zelo pogrešal," pravi Eastwood.

Ko je šel Eastwood prvič na Japonsko, je tokijskega župana prosil za dovoljenje, da bi lahko snemal na Iwo Jimi, ki je del Tokia, pa čeprav je od njega oddaljen več kot 1100 kilometrov.

"Všeč mu je bila ideja, da bi snemali tu, samo da ne posežemo na sveta tla," pravi Eastwood. "Mislim pa, da ne bi pustil, da bi imeli toliko pirotehnike na otoku, kot smo jo imeli v načrtu, zato smo ta del posneli na obalah Islandije, kjer smo snemali Zastave."

Igralci

Ken Watanabe (General Tadamichi Kuribayashi)
Leta 2004 je bil nominiran za oskarja za vlogo samuraja v filmu Poslednji samuraj. Film, v katerem je glavno vlogo imel Tom Cruise, je bil tudi njegov prvenec.

Videli smo ga lahko tudi v filmu Gejša, ki ga je režiral Rob Marshall (Chicago), producenti pa so Lucy Fisher, Douglas Wick in Steven Spielberg. Igral je tudi v Batmanu: Na začetku, kjer je Batmana odigral Christian Bale.

Izza kamere

Clint Eastwood (režiser/producent/skladatelj)
V štirih desetletjih se je dokazal kot najbolj vsestranski umetnik v zgodovini filma - kot igralec, režiser in producent. Njegova umetniška dela so ustvarila zaslužek in priznanja, njemu pa prinesla spoštovanje občinstva in kolegov. Je ikona filma.

Začel je kot honorarni igralec za Universal Pictures leta 1955. Igral je v 46 filmih, režiral jih je 25 ter produciral 20. Te vloge pogosto združuje, tako je igral v 13 filmih, ki ji je sam režiral in produciral, ter v devetih, ki jih je produciral in v njih igral igral pa je tudi 14 filmih, ki jih je sam režiral.

Marca 2003 je dobil nagrado Združenja filmskih igralcev (SAG) za življenjsko delo, avgusta istega leta nagrado Hank Henry Mancini Institute, januarja leta 2000 nagrado newyorškega National Board of Review, v maju istega leta tudi častni doktorat iz umetnosti na univerzi Wesleyan. Decembra istega leta je prejel častno nagrado Kennedyjevega centra. Leta 1999 je bil nominiran za najboljšega filmskega igralca vseh časov, dobil je nagrado za najboljšega filmskega igralca v letih 1981, 1984, 1985, 1987. in 1998.

Poleg tega je dobil več častnih nagrad za življenjsko delo - leta 1998 nagrado cezar in Golden Laurel Lifetime Achievement Award, leta 1996 Life Achievement Award ter leta 1995 Irving G. Thalberg Memorial Award.

Njegov hvaljeni film Skrivnostna reka je bil leta 2003 premierno prikazan na filmskem festivalu v Cannesu in bil nominiran za zlato palmo. Isti film je bil nominiran tudi za 6 oskarjev (za najboljši film, režijo, glavnega igralca, stranskega igralca, stransko igralko in scenarij), od katerih je prejel dva (za glavno moško in stransko moško vlogo).

Eastwoodov film Neoproščeno je bil leta 1993 nominiran celo za devet oskarjev, od katerih je dobil štiri - za najboljši film, režijo, stranskega igralca in montažo. Isti film je dobil tudi številne druge nominacije in nagrade, med katerimi tudi zlati globus.

Njegov film Najini mostovi iz leta 1995 je bil nominiran za nagrado cezar, prejel pa je tudi številne nagrade ameriških filmskih združenj in filmskih kritikov. Za zlato palmo na festivalu v Cannesu so bili nominirani njegovi filmi: Beli lovec, črno srce (1990), Bird (1988) in Bledi jezdec (1985).

Eastwood je leta 2002 režiral, produciral in igral v filmu Krvavi posel, pred njimi pa še Vesoljski kavboji (2000), Pravi zločin (1998), Popolna oblast (1996), Najini mostovi (1995), Neoproščeno (1992), Beli lovec, črno srce (1989), Heartbreak Ridge (1987), Bledi jezdec (1985), Sudden Impact (1983), Honkytonk Man (1982) in Firefox (1982).

Devet Eastwoodovih filmov, ki jih je režiral in v katerih je igral, so Krvavi posel (2002), Popoln svet (1983), The Rookie (1990), Bronco Billy (1980), The Gauntlet (1977), Odpadnik Josey Wales (1976), Kazen na gori Eiger (1975), High Plains Drifter (1973) in Play Misty For Me (1971).

Igral je v še 24 filmih, ki jih ni režiral. To so Na ognjeni črti (1993), Pink Cadillac (1989), The Dead Pool (1988), City Heat (1984), Tightrope (1984), Kakor veš in znaš (1980), Pobeg iz Alcatraza (1979), Every Which Way But Loose (1978), The Enforcer (1976), Thunderbolt and Lightfoot (1974), Magnum Force (1973), Joe Kidd (1972), Umazani Harry (1971), The Beguiled (1971), Two Mules for Sister Sarah (1970), Kelly's Heroes (1970), Paint Your Wagon (1969), Where Eagles Dare (1969), Coogan's Bluff (1968), Hang ‘Em High (1968), The Witches (1967), Dobri, umazani, zli (1966), For a Few Dollars More (1965) in Za pest dolarjev (1964).

Dobro je znana tudi njegova povezanost s svetom jazza. Odraščal je v Oaklandu in nastopal kot pianist v manjših klubih. Navdihovali so ga živi nastopi velikih jazzovskih glasbenikov kot je Charlie Parker, čigar originalne posnetke je uporabil v filmu Bird.

Film Play Misty for Me predstavlja Eastwoodov režiserski prvenec. Znano pesem iz tega filma, "First Time Ever I Saw Your Face", je pela takrat neznana Roberta Flack. Za naslovno temo "Misty" je aranžma napisal legendarni jazzovski glasbenik Erroll Garner. Jazz se sliši tudi v vseh petih klasikih serije Umazani Harry. Albumi z glasbo iz filmov z Eastwoodovim podpisom so značilni za njegove filme, pa naj gre za jazz (Bird, Najini mostovi, Vrt dobrega in zla, in Clint Eastwood Live At Carnegie Hall) ali country (Every Which Way But Loose, Bronco Billy, Kot veš in znaš, in Honkytonk Man). Eastwood je napisal glasbo za Neoproščeno (Claudia's Song), Najini mostovi (Doe Eyes) in Skrivnostna reka (Tanglewood Festival Chorus in Boston Symphony Orcherstra pod taktirko Niehausa). Dokumentarni film Piano Blues predstavlja konec serije The Blues Martina Scorseseja, ki je bil posnet leta 2003 za PBS.

Paul Haggis (izvršni producent/sopisec zgodbe)
Je prvi v zgodovini oskarjev, ki je napisal scenarij za dva zmagovalca kategorije najboljši film, in sicer za Usodno nesrečo in Punčko za milijon dolarjev.

Usodna nesreča, ki jo je Haggis režiral, bil pa je tudi ko-scenarist in producent, je prejela šest nominacij za oskarja, od tega je dobila za najboljši film in izvirni scenarij. Film je prejel tudi nominacijo za zlati globus.

Komentarji

14.2. 2007 ob 19:02

če bo ta film, glede da je režiser isti, tak ko flags of our fathers verjamem da me bo razočaral.

— c.j.s.
18.2. 2007 ob 15:52

Ta film je zlo dobr!! Vedno so vojne drame v angleščini tko da paše da je japonski film.

— klemen
26.2. 2007 ob 11:48

Neverjetno je da je Clint Eastwod naenkrat posnel dva vojna filma Flags of our fathers in tale pisma iz Iwo jime.In oba filma bosta naenkrat v konu?sumljivo!

— Matej (rabit)
27.2. 2007 ob 23:00 zvezdica

Kruto realisticno neizprosno brezizhodno ne pusti neprizadete. barvni skoraj crno beli film Film sem si ogledal v kinu v Italiji. V originalu japonscini podnapisi italijanscina.

— peter
4.3. 2007 ob 19:26

Prijatelja je film zelo zanimal, zato si ga je danes ogledal. (Rad ima akcijske in azijske/akcijske filme.) Prosil sem ga za najkrajši možen komentar. Napisal je: Tko no. Morda kdo ve, kdaj bodo pri nas Zastave naših očetov?

— Bučko
4.3. 2007 ob 19:29

Ja, sem prebral. 15. marca na Viču. (Bučko, pač.)

— Bučko
9.3. 2007 ob 21:59

odlicen film

— januška
13.3. 2007 ob 16:26

Film je res dober, krut in nas ne pusti hladne. Film sem si ogledal v kinu v Kazahstanu.

— Aljaž
14.3. 2007 ob 16:16 zvezdica

Tudi Japonci so bili ljudje. Clint Eastwood se želi na stara leta očitno zameriti Američanom. Dvakrat zapored, v dveh filmih, ki jih je posnel back to back. In to pri svojih sedeminsedemdesetih letih, ko bi moral biti že zdavnaj v penziji in se spominjati svojih mladih dni. Prav ste slišali, neuničljivi Clint je lani posnel dva filma naenkrat. Kot Peter Jackson, ki je posnel tri. In oba filma sta vojna filma. Filma o Iwo Jimi, japonskem oporišču, ki so ga leta 1944 zmleli ameriški vojaki. Prvi, Flags of Our Fathers, je narejen z ameriške, drugi, Letters From Iwo Jima, pa za japonske perspektive. V kino sta prišla z dvomesečnim zamikom. Prvi je prislužil več denarja, v drugega pa so se zaljubili kritiki in člani akademije, ki tala oskarje. In pozor, Clint je bil oster že v prvem, ko se zgodba zavrti okoli tiste znamenite slike ameriških vojakov, ki postavljajo ameriško zastavo, saj je serviral teorijo, da je bilo vse skupaj zaigrano. Le del šova in poziranja za medije, kjer so zastavo postavili dvakrat. Nič čudnega, da gre sedaj iz japonske perspektive še dlje, še globlje v sesuvanje ameriškega patriotizma, kjer ameriške vojake prikaže kot barabe. Kot ljudi, ki brez občutka slabe vesti ustrelijo japonske ujetnike. Še več, kar nekaj časa nameni prizoru, kjer skupina Japoncev prebada ameriškega vojaka. In seveda prizoru, kjer se japonski polkovnik, sicer bivši olimpijski šampion v jezdenju konja, z ujetim ameriškim vojakom pogovarja o svojih zvezdniških hollywoodskih dneh, ko je spoznal Mary Pickford in Douglasa Fairbanksa. 'Se šališ?' ga začudeno vpraša ranjeni Američan. 'Ne šalim se, Mary in Douglas sta bila moja dobra prijatelja, saj sta prišla na obisk tudi v mojo hišo v Tokiu,' pojasni Japonec in zraven priloži še foto material. Prav imate, Letters From Iwo Jima je film, kjer so Japonci bolj ameriški od Američanov, kar je direkten napad na ameriški patriotizem. Še več, na spomine iz Amerike je usekan tudi general Ken Watanabe, saj se je čez lužo šolal za vojaka. V svojih spominih pravi: »Američani in Japonci bodo med vojno odlični zavezniki.« Drzen film. Tako zelo, da nam je žal za vsakega padlega Japonca. Da dihamo z vsakim pismom, ki ga napiše japonski vojak. In da bi si na tisti znameniti sliki iz filma Flags of Our Fathers zaželeli japonsko zastavo.

— iztok gartner
16.3. 2007 ob 11:56 zvezdica

film, ki si ga bom sigurno zapomnil!...vojna je uničujoča na vseh področjih in za vse, ki so vpleteni...japonska kultura in način življenja in dojemanje vojne in časti; vse to je lepo predstavljeno v filmu.film definitivno priporočam za obvezni ogled.

— sale
19.3. 2007 ob 17:19 zvezdica

Ja, kaj naj rečem. Clint je še enkrat dokazal, da je mojster, ki ga brez dvoma lahko postavimo ob bok velikim režiserjem. Film je res fenomenalen.

— Maja
21.3. 2007 ob 8:55 zvezdica

japonska vojska je vedela, da je šibkejša, vendar je kljubovala kot da bi bila močnejša, vojaki so vedeli, da bodo umrli ali pa bodo morali napraviti samomor, pa so vendarle dali vse od sebe, da ne bi, vedeli so, da jim ne bo pomagal nihče, pa so vendar pomagali nekaterim ameriškim vojakom. Eastwood zna pokazati ceno slave, različna psihološka razmišljanja vojakov, sočutje vsakega do vsakogar. V tem vidim osnovno vrednost filma.

— bogomir
21.3. 2007 ob 19:32 zvezdica

Režiser je itrazil svoja čustva meni je film prišel je do srca saj prikazuje krute prizore ter seveda resničnostne prizore. Film prikazuje Japonske vojake kot dobre in seveda Amerikance kot slabe ljudi. Kot prikazuje konec kako so Ameriški vojaki kradli pištole in Katane ter kako so streljali ujetnike in to vse hladnokrvno. Japonce je prikazalo v beli luči kako so nekateri skrbeli za ujetnike,... Seveda vojna ni dobra za nikogar saj so Ameriške enote izgubile veliko marincev toda pri premoči Ameriške vojske in pri mali in slabo obroženi vojski Japoncev je bil konec pričakovan. Mnenje imam da film prikazuje realno dogajanje. Zelo odličn so naredili film vse pohvale vsem.

— Žiga
28.3. 2007 ob 20:49 zvezdica

Dober film Eastwooda. Zelo zanimivo sam je bilo premal napetosti v filmu. Dobro prikazano, kot bi se dogajalo leta 1944. Ni blo slabo ko je bil večinoma črno belo prikazan film. Zvrst vojna drama je ustrezna filmu saj prikaže dobro vojno in razmere vojakov v njej. Poglejte če mate radi vojne filme :o)

— Samy
4.4. 2007 ob 0:24

Zelo spolitiziran film, kot bi želel povedati da je vojno trpljenje nujno za preobrazbo naroda. Zgodovina je povedala svoje Iwo Jima se je zgodila in pred njo tudi Perlharbor, pa kaj zato sedaj pa lepo sodelujejo kot da je to nekakšen recept za drugje.

— marjan
15.12. 2008 ob 14:14 zvezdica

odli� film,nikoli �e nisem videl Japoncev v taki lu�Ko sem videl Ameri�e streljati ujetnike , sem bil neugodno presene� nad takim ravnanjem. Film tudi jaz priporo� za obvezni ogled.

— andrej

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.