Peta veja oblasti

Prva veja oblasti: duhovščina in politična oblast

Druga veja oblasti: plemstvo in premožna elita

Tretja veja oblasti: običajni ljudje in delavci

Četrta veja oblasti: mediji

Peta veja oblasti: tisti, ki so si zadali cilj, da vse ostale veje postavijo pod drobnogled – označeni kot žvižgači, psi čuvaji, državljani novinarji… in WikiLeaks

Leta 2010 je spletna stran, namenjena zaščiti žvižgačev, izdala vrsto strogo zaupnih ameriških dokumentov, ki je sprožila novo dobo skrajno strogo zaupnih podatkov in eksplozivnih novih razkritij. Napeti triler po resničnih dogodkih Peta veja oblasti orisuje prizadevanja, da razkrije prevare in pokvarjenost oblasti, ki so to malo spletno podjetje iz povojev dvignile v organizacijo, o kateri se v 21. stoletju najbolj razgreto polemizira.

Film svojo zgodbo začne, ko se ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange (Benedict Cumberbatch) poveže s kolegom Danielom Domscheit-Bergom (Daniel Brühl); skupaj postaneta nekakšna psa čuvaja, razkrivajoč privilegirane in vplivne. Ustvarita spletno mesto, kjer lahko žvižgači anonimno razkrivajo strogo zaupne podatke in razsvetljujejo temačne kotičke vladnih skrivnosti in poslovnega kriminala. Kmalu svetu prva prinašata več pomembnih novic kot večina legendarnih medijskih organizacij. A ko se Assange in Berg dokopljeta do najobširnejšega svežnja zaupnih vohunskih dokumentov v zgodovini ZDA, se znajdeta na nasprotnih bregovih: kakšna je cena varovanja skrivnosti v svobodni družbi – in kakšna je cena njihovega razkrinkavanja?

Peto vejo oblasti je po scenariju Josha Singerja na podlagi knjige WikiLeaks Davida Leigha in Luka Hardinga režiral Bill Condon, producirala sta Steve Golin in Michael Sugar. Igrajo še Anthony Mackie, David Thewlis, Alicia Vikander, Peter Capaldi, Carice van Houten, Dan Stevens, Stanley Tucci in Laura Linney.

Sleherna generacija prinese kakšnega upornika, ki preobrazi igro vplivnih in oblasti ter postane nekaj širšega, kot je sam; za nekatere vizionarski simbol upanja; za druge nevaren državni sovražnik. V zgodnjem 21. stoletju je to Julian Assange s svojoim revolucionarnim WikiLeaksom. Organizacija, ki je nastala leta 2006 kot neprofitno podjetje, zavezano objavljanju prej tajnih in morebiti podžigajočih podatkov iz anonimnih virov, je – zagotavljajoč varnost in anonimnost z najbolj sodobno kriptografijo – razbila vzorce zbiranja novic, povozila glavne medije in razkurila vse oblasti.

Nato je Assange sam postal zgodba: ko je WikiLeaks leta 2010 prvi objavil največji sveženj tajnih vladnih dokumentov doslej, je Assange hkrati postal… junak? Lopov? Novinar? Ali pa morda zgolj previden možakar, ki se je znašel pod mednarodnimi žarometi pozornosti?

Assange in WikiLeaks do danes ostajata srčika razgretih razprav glede tega, kje naša družba postavlja mejo med odprtostjo in varnostjo… in kdo odloča, kje ta meja sploh je. Je WikiLeaks s tem, da je razsvetlil sicer nevedne smrtnike o prikritih posegih vlad in korporacij, demokraciji prizadel grozno škodo? Je odprl varnostno zapornico poplavi podatkov, ki utegnejo narode in posameznike pahniti v neslutene nevarnosti? Vsa ta vprašanja si v tem lahkotnem in kalejdoskopskem portretu naše z informacijami obsedene dobe zastavlja režiser Bill Condon, a si pri tem ne domišlja, da v tem trenutku lahko najde odgovore. Namesto tega zgodbo o tem, kako je WikiLeaks iz anonimnega hekerskega gibanja prerasel v svetovno silo, izpelje v napet politični triler; v dramo o prijateljstvu in izdajstvu; v razmišljanje spodbujajoč utrinek sveta, v katerem je lahko elektronsko komuniciranje hkrati osvobajajoče in preteče.

Poglavitni dogodki WikiLeaksa

• December 2006: Zagon spletne strani WikiLeaks.org. Julian Assange, nekdanji avstralski računalniški heker, kriptograf in spletni aktivist z neomajnim mnenjem glede svobode in transparentnosti, se postavi za glavnega urednika
• Avgust 2007: Časnik The Guardian na naslovnici objavi zgodbo o pokvarjenosti kenijske vlade; kot vir navede WikiLeaks
• November 2007: Na spletu je objavljen podroben opis internih postopkov v zaporu Guantanamo Bay
• November 2007: Daniel Berg začne prostovoljno sodelovati pri Wikileaksu
• December 2008: Berg in Julian Assange se prvič srečata v živo
• Januar 2009: Daniel pusti službo in začne redno delati pri WikiLeaksu
• April 2009: WikiLeaksu se pridruži Arhitekt (Marcus) in takoj začne nadgrajevati operacijski sistem in sistem oddajanja prispevkov
• November 2009: Pol milijona nikoli obelodanjenih sporočil prek pozivnikov med napadi 9. septembra objavijo na WikiLeaksu
• April 2010: WikiLeaks objavi video »Postranski umor« iz leta 2007, v katerem ameriški vojaški helikopterji pobijajo civiliste, med njimi dva uslužbenca agencije Reuters
• May 2010: V Iraku v zvezi z objavo videa »Postranski umor« primejo vojaškega specialista Bradleyja Manninga
• Julij 2010: The Guardian, The New York Times in Der Spiegel z WikiLeaksom objavijo na ducate člankov na podlagi 91 tisočih strogo zaupnih ameriških vojaških dokumentov iz vojne v Afganistanu. WikiLeaks 76 tisoč od teh dokumentov objavi v izvirniku
• Avgust 2010: Dve Švedinji trdita, da je Assange z njima seksal brez zaščite; izdan je nalog za prijetje zaradi spolne zlorabe, in nato umaknjen
• Avgust 2010: Assange suspendira Berga
• September 2010: Berg in Arhitekt zapustita WikiLeaks, pri tem pa odstranita vse izboljšave, ki jih je slednji prispeval za olajšano oddajo prispevkov; zdaj je novo gradivo nemogoče oddajati neposredno prek spleta
• Oktober 2010: The Guardian, The New York Times in Der Spiegel z WikiLeaksom objavijo vojne dnevnike iz vojne v Iraku, ki temeljijo na 400 tisočih strogo zaupnih ameriških vojaških dokumentih; to je največje vojaško razkritje v ameriški zgodovini
• November 2010: Na Švedskem izdajo nalog za prijetje Assangea
• November 2010: The Guardian, The New York Times, Der Spiegel, El Pais in Le Monde z WikiLeaksom objavijo serijo člankov na podlagi 251.287 tajnih diplomatskih depeš
• December 2010: Assange se preda londonski policiji in po nekaj dneh v priporu konča v hišnem priporu na domu nekega podpornika
• Februar. 2010: Britansko sodišče zavrne Assangeovo trditev, da ga bodo izročili ZDA ali da na Švedskem ne bo deležen poštenega sojenja, in zaukažejo izročitev; Assange se pritoži
• Avgust 2011: WikiLeaks odkrije, da je na splet pricurljala kopija njihove datoteke z neprirejenimi diplomatskimi depešami, in vseh 251.287 objavi v izvirniku
• Oktober 2011: WikiLeaks naznani, da bo zaradi finančne blokade poglavitnih izdajateljev kreditnih kartic, zaradi česar je presahnil pritok denarja, začasno ukinil spletno stran
• Maj 2012: Assange zgubi priziv na Vrhovnem sodišču Velike Britanije, ki spet zaukaže njegovo izročitev Švedski; zateče se v veleposlaništvo Ekvadorja, kjer ostane več kot leto dni
• Junij 2013: Edward Snowden, 29-letni pogodbeni analitik pri ameriški Agenciji za nacionalno varnost, razkrije podrobnosti o tajnih vladnih programih za nadzor; WikiLeaks mu poskrbi pravno pomoč
• Julij 2013: Bradleyja Manninga zaradi posredovanja tajnih podatkov WikiLeaksu z obtožbo vohunstva obsodijo na 35 let zapora

O igralcih

BENEDICT CUMBERBATCH (Julian Assange) je najbolj znan kot Sherlock Holmes iz istoimenske najnovejše priredbe klasičnih romanov sira Arthurja Conana Doyla. Vloga mu je prinesla več mednarodnih priznanj ter nominacijo za bafto. Nazadnje smo ga videli v Spielbergovem War Horse, Alfredsonovem Tinker Tailor Soldier Spy, Jacksonovem The Hobbit in Abramsovem Star Trek: Into Darkness; pred tem v Amazing Grace, Stuart: A Life Backwards, The Other Boleyn Girl, Atonement…., sicer pa veliko nastopa v gledališču. Na TV je igral v serijah in dramah, kot so Tipping the Velvet, Silent Witness, Spooks, Dunkirk, To the Ends of the Earth, Hawking (z vlogo znanstvenika Stephena Hawkinga se je potegoval za bafto), Small Island… Trenutno snema tretjo sezono Sherlocka Holmesa, TV dramo Parades End, na velikih platnih pa ga ob Meryl Streep pričakujemo v August: Osage County in v 12 Years a Slave Steva MQueena.

DANIEL BRÜHL (Daniel Domscheit-Berg) na velika platna prihaja v filmu Rush Rona Howarda, v katerem igra Nikija Laudo, in v trilerju Antona Corbijna A Most Wanted Man. Trenutno snema Ich Und Kaminski v režiji Wolfganga Beckerja. Mednarodnemu občinstvu je najbolj znan iz Tarantinovega Inglourious Basterds, sicer pa se je v Evropi uveljavil v Kernerjevi tragikomediji Good Bye Lenin! (evropska filmska nagrada in nemška filmska nagrada za igralca leta) in igral v Das weiße Rauschen, Ladies in Lavender, All Together, Was nützt die Liebe in Gedanken, Die fetten Jahre sind vorbei, Joyeux Noel; Salvador, The Bourne Ultimatum, The Countess in In Tranzit.

O ustvarjalcih

BILL CONDON (režija) je po lastnem scenariju režiral priredbo broadwayskega muzikala Dreamgirls, ki je prejela dva oskarja in tri zlate globuse; po lastnem scenariju je režiral potret enega najbolj vplivnih in spornih likov Kinsey, zgodbo poslednjih dni režiserja Frankensteina z naslovom Gods and Monsters (oskar za prirejeni scenarij), prispeval je scenarij (in se z njim potegoval za oskarja) za filmsko inačico muzikala Chicago, ki je prejel šest kipcev, in režiral dvodelni zaključek sage Twillight: Breaking Dawn. Študiral je filozofijo, a je z analitičnim člankom v reviji Millimeter pritegnil pozornost producenta Michaela Laughlina, s katerim je nato spisal Strange Behavior, ki ga je Laughlin režiral. Condon je kot režiser debitiral s Sister, Sister.

JOSH SINGER (scenarij) je s Tomom McCarthyjem ravnokar dokončal scenarij za film o vlogi ekipe časopisa Boston Globe pri razkrivanju škandala katoliške Cerkve. Režiral bo McCarthy, Singer pa že piše scenarij za nov film. Spisal je in produciral vrsto epizod serij The West Wing, Law and Order: Special Victims Unit, Lie to Me in Fringe.