Kolosej
Film distribucije Cenex

Pearl Harbor

akcijski, drama, vojni, ljubezenski
Ob svitu nedolžnosti se je zgodila največja ameriška drama!
Na sporedu od: 30.8.2001, Kolosej Ljubljana
3h 2min / 182min
Scenarij: Randall Wallace
Režija: Michael Bay

Pearl Harbor skozi objektiv filmske kamere

Nenapovedani napad na Pearl Harbor je zaznamoval ameriško zgodovino kot "dan, ki bo za vedno omadeževan". Izstopa kot dogodek, ki označuje eno največjih tragedij ameriškega ljudstva ne le v drugi svetovni vojni, temveč v 21. stoletju sploh. Film v režiji Michaela Baya in pod izkušenim producentskim vodstvom Jerryja Bruckheimerja prikazuje splet nesrečnih naključij, ki so pripeljali do popolnega presenečenja s strani japonskih agresorjev, s strani Američanov pa do katastrofalnega uničenja pomorskih in letalskih sil v oporišču na havajskem otoku Oahu.

Gospod Bruckheimer pripoveduje: "Film ima namen pokazati, da smo Američani kljub težkemu udarcu vstali "iz pepela" in nadaljevali pot do končne zmage. Z njim smo se želeli na nek način posloviti od te, lahko bi rekli kolektivne travme. Čeprav gre za zgodbo o prijateljstvu in ljubezni, pa smo želeli ustvariti zelo resen film o občutkih vseh vpletenih, tako vojakov kot civilistov. Pearl Harbor je, če se smem tako izraziti, podnetil Američane, saj nismo bili pripravljeni vstopiti v vojno, ki se je na evropskih tleh že uničujoče razmahnila. Na najbolj krut način, ki si ga je mogoče zamisliti, je iz nezrelih mladeničev čez noč naredil može. Nič ni bilo več tako, kot je bilo pred njim.

Tudi Japonci so se borili za preživetje svoje domovine, saj ne smemo pozabiti, da jih je embargo na ameriško prodajo nafte skorajda prisilil k temu, da storijo nekaj drastičnega. Kot pri mnogih drugih vojaških akcijah, tudi japonski vojaki do trenutka, ko so jim ukazali napad, niso vedeli, kam so namenjeni. Res je, hoteli smo narediti zanimiv, napet in do neke mere zabaven film, ki pa bi ujel bistvo časa in tragičnega dogodka ter hkrati izkazal čast in slavo vsem, ki so v njem na kakršen koli način izkazali svoj pogum."

Film je nastal po njegovi zamisli in večletni skriti želji, saj ga je že od nekdaj privlačila zgodovina, predvsem pa mejni dogodki, ki so tako ali drugače usodno vplivali na njen nadaljnji razvoj. V tem je toliko bolj zanimiv, saj ga odlikuje scenarij Randalla Wallacea, ki ni prvič poskušal preliti domoljubnih čustev v dialoge filmskih junakov. Že s Pogumnim srcem Mela Gibsona je dokazal, da so mu najbolj prepričljive prav tiste zgodbe, ki temeljijo na resničnih dogodkih, ki opisujejo junake, ki so se izkazali v resničnih stiskah in izjemnih okoliščinah neolepšane vsakdanjosti. Gospod Wallace je ponosni lastnik nagrade ameriškega združenja Guild za scenarij Pogumnega srca, ki mu je prinesel tudi nominaciji za zlati globus in oskarja. Trenutno snema film We Were Soldiers po lastnem scenariju, ki temelji na uspešnici New York Timesa We Were Soldiers Once... and Young. Glavno vlogo igra Mel Gibson. Je avtor šestih romanov, svojega prvega, The Russian Rose, je napisal leta 1980.

Ni naključje, da tudi režiserja Pearl Harborja Michaela Baya privlači resničnost, prelita na filmsko platno, čeprav se je tokrat prvič srečal z njo. Na izjemno epski in hkrati spektakularen način, ki ga je uspel zliti v dih jemajočo celoto.

O samem napadu, ki je zaznamoval sleherni trenutek tega izjemno zahtevnega snemanja, producent pripoveduje: "Spomini pričujočih bledijo in se z leti, ki minevajo, tudi spreminjajo. Toda dogodki, imena ljudi in njihova junaštva, ki so prikazana v filmu, so se v nekaterih primerih res zgodila, v drugih pa so bila resnična za katerega koli nepoznanega udeleženca te tragedije. Konec koncev se celo zgodovinarji, različni pisci in mornariška dokumentacija ne morejo zediniti, kaj gre pripisati temu ali onemu vojaku, mornarju, pilotu, bolničarju, zdravniku ali civilistu. Lahko bi jih storil kdor koli, ki bi se znašel na tistem kraju tistega usodnega jutra. Vse pri tem filmu je bilo zamišljeno in izpeljano z enim samim namenom: Čimbolj prepričljivo zajeti resničnost resničnega.

2. aprila 2000, tik pred začetkom snemanja, so se osrednji člani snemalne ekipe in posebna enota ameriške vojne mornarice poklonili spominu vseh padlih v Pearl Harborju. Slovesnost na spominskem kraju nad potopljeno oklepnico Arizona je vodil poveljnik pacifiške flote, admiral Thomas B. Fargo.

Igralec Ben Affleck se spominja: "Obred je bil zame izredno čustvena izkušnja. Na tem kraju sem bil prvič, zato me je pogled na ostanke potopljene Arizone, takoj ko sem stopil iz letala, toliko bolj pretresel. Zdi se tako blizu in da občutek neverjetne velikosti, ki le še stopnjuje zavest o razsežnosti uničenja. Ko sem zagledal imena vseh umrlih, očeta ob sinu, brata ob bratu, me je prizadelo bolj, kot bi si lahko zamislil. Stežka sem zadržal solze."

Na tem kraju je ameriška mornarica Bruckheimerjevi ekipi dovolila celo nekaj podvodnih posnetkov. Tako scenarij kot producent in režiser so namreč zahtevali čim večjo avtentičnost. To se je zgodilo prvič, in verjetno tudi zadnjič, v zgodovini filma ter vsekakor kaže na visoko stopnjo zaupanja veteranov in sedanjih vojaških oblasti do producenta Bruckheimerja. Enako velja tudi za posnetke na suhem. Čeprav je Pearl Harbor dandanes osrednja turistična privlačnost Havajev, so na licu mesta posneli večino prizorov napada. "Na platnu lahko vidite valovitost in geografske značilnosti pokrajine. Vse, kar je tam zraslo kot delo človeških rok po letu 1941, smo izbrisali in računalniško vstavili položaje ladij in letal. Ostali so le obrisi oddaljenih gorskih vrhov. Pozneje smo v iste posnetke vklopili še eksplozije in druge posledice grozljivega opustošenja, ki smo jih posneli posebej z maketami v naravni ali miniaturni velikosti," pripoveduje eden od mojstrov specialnih efektov pri Industrial Light & Magic Eric Brevig. Ekipa za eksploziv Johna Frazierja je porabila več kot 700 dinamitnih palic, 610 m zažigalne vrvice in več kot 1800 l bencina, da je verodostojno pokazala uničenje v Pearlu zasidranega vojaškega ladjevja. Z eksplozijami in orjaškimi požari so zaznamovali 6 ladij, ki so zaigrale predvsem oklepnice v tako imenovani "bojni vrsti", ki je bila tarča najhujšega bombardiranja in torpediranja.

Pearl Harbor je navkljub izrednim maketam, eksplozijam, sodelovanju pravih letal in ladij ter ogromnemu številu statistov in kaskaderjev film z več kot 190 posnetki digitalno prikazanih učinkov. "Vse od ladij, letal, pa do mornarjev na krovih bojnih ladij," zatrjuje Brevig.

Poleg prizorov na vodi so ekipo čakali enako ali še bolj zahtevni prizori v zraku. Za ta del tehnologije sta bila odgovorna "zračni koordinator" Alan Purwin in pilot Steve Hinton. Slednji je v letalskih krogih znan kot navdušenec z najpopolnejšo zbirko posebnih, predvsem starejših, letal in eden najboljših pilotov, ki jih najema filmska industrija. "V zahtevnih prizorih je v zraku tudi 14 letal in več. Ni bilo prvič, da sem delal z letali, večkrat celo z reaktivci ameriškega letalstva, toda tokrat je šlo za najobsežnejšo akcijo doslej. Nekatera od letal so stara celo 60 let in čeprav so odlično ohranjena in vzdrževana, smo jih nemalokrat gnali preko meja njihovih zmožnosti," pripoveduje Steve. Eden od mornariških častnikov je o njem dejal: "Boljšega ne bi mogli dobiti." Kljub tveganju se je zrušilo eno samo letalo, ki je bilo zamaskirano v japonski bombnik. Pilot jo je na srečo odnesel samo z zlomljenim prstancem, zvitima gležnjema in zapestjem, poškodovano ramo in čedno paleto modric in odrgnin.

"18. aprila 2000 se je pilot - kaskader zrušil med snemanjem filma, ko je moral prikazati japonsko letalo v akciji torpediranja. Med preletom prizorišča je pri rahlem dvigovanju s krilom zadel ob palmo in trdo pristal na stezi sredi Pearl Harborja. Gre za tip enomotornega letala BT 13 Convair iz leta 1943, ki je bilo zamaskirano v japonskega bombnika strmoglavca. V nesreči je bilo letalo popolnoma uničeno, pilot pa jo je odnesel z nekaj lažjimi poškodbami in okreva v bolnišnici v Pearl Harborju." (Kratko poročilo agencije Reuters s prizorišča snemanja.)

Poleg avtentičnosti Pearl Harborja je film zahteval tudi snemanje v Angliji, kjer se odvija Rafeova (Ben Affleck) zgodba poletov v okviru eskadrilje Orlov. Ta je združevala pogumne pilote iz nevtralnih držav Kanade, Avstralije, Švedske, Amerike in nekaterih drugih pod okriljem angleškega vojnega letalstva R.A.F.. Borili so se nad ozemljem Anglije in nad vodami Rokavskega preliva. Snemanje se je začelo komaj 14 dni po zaključku snemalnih dni na Havajih, zgodaj septembra. Hkrati je druga skupina snemala dogodke Doolittlovega poleta nad Tokijo. Kot gostje so člani filmske ekipe nekaj dni preživeli na krovu ameriške letalonosilke in opazovali mornariške pilote pri pristajanju in vzletanju s steze nad morjem. Ko pa so člani filmskega tehničnega oddelka postrojili na vzletno stezo občudovanje vzbujajoče leteče trdnjave B-25 in jih pognali v zrak z njim tujega vzletišča, je prišel čas, ko so se čudili mornarji in marinci s častniki vred. Bil je pogled, ki je vsem pričujočim vzel dih.

Besede vojnega veterana, udeleženca napada na Pearl Harbor, očitno niso iz trte zvite: "Zapuščina 7. decembra 1941 je s tem filmom le še pridobila na pomenu."

Pearl Harbor z besedami in v podobah igralcev

Kate Beckinsale (Evelyn Johnson)"Dovolili so mi dati nekaj injekcij pravim ljudem, ne zdravil, samo solne raztopine. V prizoru cepljenja sem torej res zrla v gole zadnjice ubogih prostovoljcev in jih pikala. Ob koncu snemanja sem postala zelo samozavestna, saj je šlo vse kot po maslu, toda zadnji nesrečnik se je zelo bal igel in je kar poskočil vstran. V bistvu pa so bili vsi zelo pogumni." Kate Bekinsale o svoji vlogi bolničarke Evelyn.

Igralka je s svojimi vlogami na tej in oni strani Atlantika večkrat pritegnila pozornost kritikov. Pred Pearl Harborjem je posnela The Golden Bowl z Nickom Noltejem, Jeremyjem Northanom in Umo Thurman. Njen naslednji projekt pa je drama Serendipity z Johnom Cusackom. Med njene največje uspehe zagotovo sodi Brokedown Palace v režiji Johnathana Kaplana. Njenih vlog v britanski komediji Shooting Fish in v The Last Days of Disco kritiki prav tako niso prezrli.

Prvič je opozorila nase v filmski priredbi Shakespearovega dela Mnogo hrupa za nič v režiji Kennetha Branagha.

Ben Affleck (Rafe) "Danny (Josh Hartnett) in Rafe sta lika, ki združujeta več resničnih oseb, predvsem poročnika Georgea Welcha in Kennetha Taylorja. V resnični bitki nad Bisernim zalivom sta sestrelila 6 od 29 uničenih japonskih letal. Resda nista sodelovala v Doolittlovem napadu na Tokijo, toda prav lahko bi bila." Ben Affleck o svojem filmskem liku pilota Rafea.

Ben trenutno snema film po romanu Toma Clancyja in z likom Jacka Ryana poskuša nadomestiti Aleca Baldwina in Harrisona Forda. Njegov naslednji film, psihološka drama Changing Lanes, ga bo pripeljal v družbo Samuela L. Jacksona.

Za scenarij ganljive drame Dobri Will Hunting je skupaj z Mattom Damonom prejel oskarja. Prvič pa je opozoril nase z vlogo v komediji Kevina Smitha Chasing Amy. Z režiserjem Michaelom Bayjem sta že sodelovala v uspešnici Armageddon. Opazili smo ga v igralski zasedbo oskarjevskega Zaljubljenega Shakespeara in ob Sandri Bullock v komediji The Forces of Nature.

Josh Hartnett (Danny Walker) "Danny stvari ne jemlje tako zlahka kot Rafe. Toda razlikam navkljub sta najboljša prijatelja, ki v mnogočem vplivata in sta odvisna drug od drugega. Ko se Rafe, ne da bi o tem povedal Dannyju, pridruži Britancem, se vez in globoko zaupanje med njima pretrga." Josh Hartnett o liku pilota Dannyja.

Josh je v tem trenutku eden najbolj iskanih mladih hollywoodskih igralcev. Pred Pearl Harborjem je zaigral v črni komediji Blow Dry ob Alanu Rickmanu in Rachel Griffiths. Vlogo v prvencu Marie Coppole The Virgin Suicides ob Jamesu Woodsu, Kathleen Turner in Kirsten Dunst pa so opazili tudi kritiki.

Kmalu ga bomo lahko videli v drami Town and Country ob Warrenu Beattyju in Diane Keaton. Igralski krst je opravil v srhljivki Noč čarovnic: H20 in osvojil nagrado MTV za najboljšo debitantsko vlogo.

Jon Voight (predsednik Franklin Delano Roosevelt)"Brat Barry mi je priporočil branje s Pulitzerjevo nagrado ovenčane knjige No Ordinary Time. Ubogal sem ga in šele ta knjiga mi je dala osnovne smernice za iskanje načina moje igre. Najbolj bistveno vprašanje zame je bilo, kako je predsednik Roosevelt uspel ohraniti treznost in mirnost v tistih izjemno težkih trenutkih, ko je Amerika vstopila v II. svetovno vojno." Jon Voight o vlogi predsednika Roosevelta.

Jon Voight je igralec izjemnih razsežnosti. Pri 22. letih je prvič zaigral na odrskih deskah v igri O, Oysters. Filmski krst pa je doživel leta 1965 bo strani Roberta Duvalla v drami A View From a Bridge po delu Arthurja Millerja. Kmalu zatem je prišla njegova najbolj znana vloga v drami Polnočni kavboj ob strani Dustina Hoffmana, za katero je bil nominiran za oskarja. Med njegove najbolj znane filme sodijo Kavelj 22, Odrešitev, Šampion, Dosje Odessa in Pobegli vlak. Dolgo se je posvečal samo gledališču in se nato vrnil k filmu z vlogami v Generalu, v Coppolovem The Rainmakerju, Anakondi in seveda v uspešnicah Misija: Nemogoče in Vročina.

Pearl Harbor

7. december, 1941 - dan, ki bo za zmerom omadeževan

Presenečenje je bilo popolno.

Zdi se, da zgodnjih jutranjih ur tiste mirne decembrske nedelje ni zmotilo niti kričanje galebov. Ljudje so se prepuščali zasluženemu počitku ali pa so odhajali v cerkev. Matere so pripravljale zajtrke svojim možem in otrokom; mladi pari so uživali toplino in razkošje jutranjega poležavanja, ko ni bilo treba vstati in ko so žarki vzhajajočega sonca oslepili mežikajoče oko in tako podaljšali sladke trenutke dremavice; otroci so se pripravljali, da preživijo šole prost dan v brezskrbni igri in norčavem razpoloženju, do katerega so bili zaradi nedolžnega otroštva še kako upravičeni. Pomirjujoči zvoki lahkotne glasbe so se razlegali iz radijskih sprejemnikov na otoku Oahu v Havajskem otočju. Nekaj minut pred osmo zjutraj pa je zrak prerezalo zlovešče hrumenje neskončne množice letal. Le nekaj trenutkov pozneje je v ušesa vseh v okolici Bisernega zaliva, v katerem so bile na obeh straneh Fordovega otoka v tako imenovani bojni vrsti zasidrane ladje ameriškega vojnega ladjevja, odjeknila prva eksplozija. Sledila ji je druga in nato tretja...

Poveljnik komandnega centra na otoku Ford Logan Ramsey je preko vseh radijskih zvez ukazal razposlati grozljivo sporočilo: ZRAČNI NAPAD NA PEARL HARBOR - TO NI VAJA! S temi suhoparnimi besedami se je Pearl Harbor zapisal v zgodovino kot kraj, ki je bil tarča zahrbtnega in dolgo ter z vso vestnostjo načrtovanega napada Japonske na Združene države, in ki uradno velja za povod, da so ZDA stopile v vojno. 8. decembra 1941 je takratni ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt v domoljubnem govoru v ameriškem kongresu obvestil senatorje in Američane, da so Združene države v vojni z Japonsko. Končal ga je z besedami:

"Z neomajnim zaupanjem v naše oborožene sile, s trdno odločnostjo našega ljudstva, si bomo pridobili gotovo zmago - tako nam Bog pomagaj."

Enega najbolj bolečih spominov v sodobni ameriški zgodovini se je odločil posneti na filmski trak tudi producent Jerry Bruckheimer, ki velja za najuspešnejšega hollywoodskega producenta vse od priljubljenega TOP GUN-a naprej, ko sta z zdaj že pokojnim partnerjem Donom Simpsonom lansirala tudi pri nas izredno uspešno zračno akcijsko avanturo s Tomom Cruisom v glavni vlogi.

Filmski scenarij za Pearl Harbor je spisal prekaljeni maček Randall Wallace, ki je zakrivil tudi scenarij za z oskarjem nagrajeni epski spektakel Pogumno srce (Braveheart) Mela Gibsona. Zgodba, ki beleži čas pred napadom na osrednjo bazo ameriškega vojnega ladjevja, sam napad, in se konča z bombardiranjem japonskega glavnega mesta Tokija pet mesecev pozneje, se plete okrog dveh mladih pilotov lovcev (Ben Affleck in Josh Hartnett), ki se zaljubita v isto dekle (Kate Beckinsdale).

Mnogi so projekt še pred začetkom snemanja poskušali degradirati s strupenimi pripombami, češ: "Po vsesplošno hvaljeni (in nagrajeni) krvavi drami Stevena Spielberga Reševanje vojaka Ryana in pretresljivi protivojni pripovedi Terrencea Malicka Tanka rdeča črta je bilo pričakovati, da bo katerega od slavnih mejnikov 2. svetovne vojne poskušal kdo posneti kot "veliko, butasto, osladno herojsko, eksplozij in strelov prepolno vojno mega-uspešnico." Toda vsa natolcevanja je utišal Bruckheimer sam z besedami: "Ta film je ustvarjalni vrhunec moje kariere." Izjava enega od vojnih veteranov, ki so imeli pri vsebinski in tehnični plati kar se tiče zgodovinske verodostojnosti odločilno besedo, pa je filmu nadela časten prizvok: "Zapuščina 7. decembra 1941 je s tem filmom samo še pridobila na pomenu."

Režiser Michael Bay, ki mu je Bruckheimer zaupal svoj očitno najdrznejši in najveličastnejši projekt, pa ni prvi, ki se je tega dogodka lotil s fiktivnega stališča. V literaturi je zagotovo najbolj odmeven roman Jamesa Jonesa Od tod do večnosti*7 (1951), po katerem je dve leti pozneje Fred Zinnemann posnel film, ki je osvojil kar 8 oskarjev, med njimi za najboljši film, režijo in scenarij po literarni predlogi.

James Jones je poleg Normana Mailerja (Goli in mrtvi, 1948) edini ameriški pisatelj, ki velja za pravega vojnega pisca. S svojimi tremi največjimi romani Od tod do večnosti, Tanka rdeča črta in Nekateri so pritekli je zaobjel življenje vojakov pred, med in po 2. svetovni vojni z avtoritativno izvirnostjo, ki je toliko bolj utemeljena, ker je avtor tudi sam okusil izjemne trenutke vojne, tega najbolj blaznega dejanja, ki ga zmore človek.

Dokumentirana dejstva o napadu na Pearl Harbor so zabeležila tudi tragedijo 35 vojakov, ki so umrli ob direktnem bombnem zadetku jedilnice letališča Hickam Field. Trenutki tik pred grozljivim dogodkom so morda potekali tudi tako, kot jih opisuje mojster pisane besede James Jones v romanu Od tod do večnosti:

To je bil pristni nedeljski zajtrk na prvo nedeljo po plačilnem dnevu. Vsaj tretjina čete je bila zdoma. Druga tretjina je še spala. Toda zadnja tretjina je popolnoma nadomestila odsotne tovariše s hrupnim pijanim smehom, robatimi šalami in rožljanjem jedilnega pribora.

Warden je pravkar zavil proti kuhinji, da bi si vdrugo prinesel jajca s kolači, zakaj kadar je bil pijan, je bil zmeraj silovito požrešen, ko je eksplozija nenadoma zamajal tla, stresla skodelice na mizah in se nato odvalila po dvorišču kot velik morski val med nevihto.

Ustavil se je na pragu vrat, ki so vodila v sobo kuhinjskih pomočnikov in se ozrl v jedilnico. Zagledal je podobo, ki si jo je imel zapomniti do konca dni. V jedilnici je zavladala velika tišina, možje so nehali jesti in so pogledovali drug v drugega.

"Bržkone kaj razstreljujejo na letališču Wheeler," je nekdo negotovo pripomnil.

"Slišal sem, da tam pripravljajo teren za novo vzletišče za lovce," mu je pritrdil nekdo drug.

To je menda vse potolažilo. Spet so se posvetili jedi. Warden je slišal čedalje glasnejši smeh, močnejši od lačnega žvenketanja nožev po krožnikih. Spet se je obrnil in vstopil v sobo za kuhinjske pomočnike. Vrsta ljudi, ki so prihajali po zajtrk, se je še zmerom pomikala mimo obeh ponev in sklenil je, da pojde tokrat za kuharjevo mizo, tako da njegovo samovoljno kršenje reda ne bo preveč v oči bodlo.

Tedaj je drugič počilo. Slišal je, kako se daleč pod zemljo vali proti njim, toda preden se je mogel premakniti, je bilo že tukaj. Skodelice in krožniki v koritu in na policah so zažvenketali. Nato je vse potihnilo. Slišali so, kako se je grmenje oddaljilo proti severovzhodu v smer, kjer je bilo nogometno igrišče 21. pešpolka. Kuhinjska pomočnika sta se spogledala.

Iztegnil je roke, da bi položil krožnik na najbližjo ravno ploskev. Previdno ga je držal z obema rokama, da bi se ne razbil, in sam sebi čestital, da je tako priseben. Nato se je spet obrnil proti jedilnici, medtem ko sta se pomočnika še zmerom gledala.

Ker ni bilo pod krožnikom ničesar, je padel na tla in se raztreščil v tišini, toda nihče ga ni slišal, ker se jim je že približal tretji val eksplozije. Odvalil se je pod njimi dalje in puščal za seboj obče žvenketanje ravno ko je Warden prispel k podčastniški mizi.

"Zdaj pa imamo," je rekel nekdo čisto preprosto.

Napad japonskih letalskih sil na Pearl Harbor

Ukaz za prvi napad je bil izdan ob 7. uri in 50 minut

Ukaz za drugi napad je bil izdan ob 8. uri in 50 minut

Z japonskih letalonosilk 370 km severno od otoka Oahu je točno ob 6. uri zjutraj vzletelo 183 letal. Prvi napad ob 7.50 je ukazal poveljujoči poročnik Mitsuo Fuchida.

Približno ob 7.15 je v okviru drugega vala napada vzletelo še 170 letal in poletelo proti Pearl Harborju.

Ob 7.02 zjutraj sta vojaka-opazovalca z radarske postaje na severni obali otoka Oahu sporočila v bazno poveljstvo, da je radar odkril približevanje japonskih vojaških letal. Nižji častnik, ki je sporočilo sprejel, ga ni posredoval nadrejenim, misleč, da gre za ameriške bombnike B-17, ki so jih pričakovali z zahodne obale ZDA.

Pearl Harbor ni v stanju vojaške pripravljenosti. Tako so se odločili poveljujoči častniki na osnovi poročil obveščevalne službe, ki je bila prepričana, da ni nobenega tehtnega pokazatelja o verjetnosti japonskega napada. Letala so s krilom ob krilu parkirana na letališčih, pri protiletalskih topovih ni posadk in zaboji s strelivom so v skladiščih pod ključem v skladu z mirnodobnimi vojaškimi odredbami. In ker je nedelja zjutraj, ima večina častnikov in vojakov prost izhod na kopno.

Točno ob 7.53 je 51 japonskih bombnikov strmoglavcev, 40 bombnikov, opremljenih s torpedi, 50 težkih bombnikov in 43 lovcev tipa Zero izvedlo prvi napad pod poveljstvom Mitsua Fuchide, ki je vzklikal bojni krik "Tora! Tora! Tora!" (Tiger! Tiger! Tiger!). Le-ta je sejal strah in trepet v zavezniških vrstah vse do konca II. svetovne vojne, saj je simboliziral ne le začetek japonskih napadov kjerkoli, temveč pozneje predvsem pripravljenost japonskih vojakov, da se borijo do smrti. Moralo je Združenim državam in zavezniškim silam dvignilo šele bombardiranje Tokia pod poveljstvom poročnika Doolittla, ki sicer ni naredilo velike škode, in pa slavna bitka za Midway.

V Pearl Harborju je bilo 7. decembra 1941 tako ali drugače zasidranih približno 100 bojnih ladij, od težkih križark in rušilcev do servisnih ladij in patruljnih čolnov. Najpomembnejša tarča prvega napada je bila tako imenovana bojna vrsta, v kateri so bile zasidrane druga za drugo, večinoma v parih, težke križarke Nevada, Arizona, Tennessee, West Virginia, Oklahoma, Maryland in California. Bile so ponos ameriškega vojaškega ladjevja. Ob Arizoni je bila zasidrana servisna ladja Vestal, ki je bila ob potopitvi Arizone hudo poškodovana; nižje od Oklahome in Marylanda pa je bil zasidran še manjši tanker Neosho, ki jo je odnesel brez poškodb.

Komaj deset minut po začetku prvega napada je bomba predrla obe oklepni palubi križarke Arizona in zadela skladišče streliva. Eksplozija je ladjo dobesedno odprla na obeh straneh kot konzervo in križarko je v trenutku zajel ogenj. V nekaj minutah se je potopila; na njej je umrlo 1.104 članov posadke, kar je skoraj polovica vseh žrtev napada, ki je terjal 2.403 življenja.

Ladje niso nikoli dvignili na površje. Njene ostanke so po vojni proglasili za skupinski grob, v njeni bližini pa zgradili osrednji spominski center, ki je posvečen napadu na Pearl Harbor in dnevu, ko so Združene države stopile v vojno. Poleg Arizone je bila usodno poškodovana še Oklahoma, ki so jo sicer dvignili, vendar je niso niti poskušali popraviti; vse ostale so popravili in poslali v boj.

Komentarji

25.9. 2004 ob 16:09

film je zakon!:)

— film
30.10. 2004 ob 18:16

men je biu res zlo všeč... best frenda, pa zarad punce, velika ljubezen, vojna, zgodovina, žalost, lepota u detajlčkih... supr!dobri igravci... pa da ne pozabm povedat, da mi je od filmskih Sountrackou ta eden izmed naj!

— supergirl
6.11. 2004 ob 13:58

ta film je eden izmed najbolših kar sem jih kdaj gledala še posebno zaradi takšne igralske skupine in tudi kot film sam nasploh!

— barby
21.11. 2004 ob 13:51

ta film je biu najboljsi sam rada bi si ga se enkrat ogledala na tv zaslonu!prosm djte ga se eenkrat na tv

— anja
7.12. 2004 ob 11:43

Ej film je res dobr!Res mi smo ga v soli gledal pr zgodovini, k smo se glih o tem ucil, pa prisezem, da jih je kr neki jokal, ko je danny umru.Morm rect, ce je nasa trsica za zgodovino dala ta film nam za gledat, pol ze mora bit dobr.Igralska zasedba je kul, glasba tud in efekti so dobri.LP usem

— Cosmo girl
26.12. 2004 ob 13:01

Ta film je nekaj zelo dobrega. Skozi resnično zgodbo o vojni in napadu, pripoveduje še od dveh prijateljih in o ljubezni. Ko ga gledaš in, ko vidiš koliko ljudi so pobili ne moreš ustvaiti čustev. Film je podoben Titanicu kajti tudi ta prikazuje tragično resnico in zreven ljubezen. Film si morate nujeno ogledti, ker vam ne bo žal.

— Rose
30.12. 2004 ob 18:49

to je ful dober film

— tadej
27.7. 2005 ob 22:54

D best film!:)

— vesna
17.8. 2005 ob 20:59

film je najbolsi kar sem jih kadarkoli gledal :P

— Gygi
29.8. 2005 ob 9:44

ful dober film legenda je samo je en še boljši.

— daca
21.9. 2005 ob 20:37

to je najbolj,kulski film kr jih je

— romana
3.11. 2005 ob 15:03

Film mi je biu ful ušeč, čeprou se vid da je hollywoodsk, kr je ljubezenska zgodba u ospredji. Ampak sm to uzela u zakup, pa mi j biu film orto dobr, pa tut tko kr dobr posnet.

— alchyka
9.12. 2005 ob 15:07 zvezdica

...in order to form a more perfect union, establish justice, insure domestic tranquility, provide for the common defense, promote the general welfare, and secure the blessings of liberty to ourselves and our posterity, do ordain and establish this Constitution for the United States of America. Preambula ameriške ustave _ V mnogo prozirajočih aspektih film odraža ameriški duh enotnosti, katerega so zastavili že ameriški ustanovni očetje na ustavni konvenciji leta 1787 v Philadelphii. Film je "soul-taking", pa naj kdo reče kar še hoče. Vliva moč in zaupanje ter odraža simbol unifikacije, ki prodira dejstvo in izkaže ključno točko, kjer Američani nastopijo kot "one Nation under God, indivisible, with Liberty and Justice for all." Pearl Harbor afirmira zgodovinsko resnico in ob malo besedah ter "tremendous" dejanjih uprizori dogodek, kakršni so dogodki, kjer Američani nastopijo skupaj in ki so jih v zgodovini naredili slavne. Ljubezenski efekti, vojne izgube in spominska refleksija pa pripomorejo k temu, da je film obvezen ogleda in eden boljših, v katerih je igral Ben Affleck. Excitus Acta Probat

— Excitus Acta Probat
1.1. 2006 ob 22:35

pr tem filmu se mi kr adrenalin dvigne pa mravljinci ... res je cool film pa vreji igralci ..

— evelin
14.1. 2006 ob 21:31

lep in žalostn film. ni fer da josh umre.

— andy
30.1. 2006 ob 13:17

Ej tist ki si pa tega filma ni sel ogledat ga pa je lahko sram sej ta film predstavla del zgodovine.HAHA nidte ga sli gledat !

— Hud film
13.2. 2006 ob 14:46 zvezdica

Ta film je moj najljubsi. V filmu se govori tako o ljubezni, kakor tudi o resnicni zgodovini. Res vam je lohka zal ce ga ne boste vidli. LP

— bejbika007
1.3. 2006 ob 14:50

Tti film je the best!!! res ful!!

— thalia
25.5. 2006 ob 17:26

res hud film.mogoče clo boljši od titanika.res se podpišm pod vse commente.love it!

— tjashi
29.5. 2006 ob 20:30

film je the best kdo ga še ni vidu nej si ga ogleda!!!"! lp

— rebeka
5.6. 2006 ob 12:32

film je FUL vredu, morte si ga pogledat!

— Tanja
29.7. 2006 ob 11:20

film je the best...sam je tak žalostn da se morš zjokat zravn...tam ko danny umre je najbolj žalostno :'(

— helenchy
1.8. 2006 ob 11:08

ta film je najbolši film ka sem ga gledal

— ziga
3.8. 2006 ob 10:04

ta film je res the best. predvsem mi je všeč igralec josh(danny)!

— darja
11.8. 2006 ob 10:52

ta fim je najboljši.gledala in gledala bi ga in se ga nebi naveličala priporočam ga vsem ljudem vseh vrst okusov.lahko je kriminalka ,ljubezenski kar koli.moje mnenje. hvala

— dominika
26.9. 2006 ob 14:26

am...zakon film pa ful žalostn...danny je ful lušn pa škoda da umre pol.ta danny je tok cute

— ena
26.9. 2006 ob 14:32

ej ta komad ne tok je dobr.pa med filmom ko je tista muska...kr mravlinci ti grejo po telesu

— ena
30.9. 2006 ob 20:00

vreji film. simpatičen spektakel, vredu je, da danny ne preživi, ker ce bi, bi bilo prevec kicasto :/ film mi je bil vsec, veliko je herojstva in posebnih ucinkov (se mi zdi :S) kar naredi film se bol famozn.

— helGić <3
29.11. 2006 ob 12:48

film je fuuul zakon in na koncu me je spravu do solz:(

— roskgirl
10.1. 2007 ob 18:07

film je luser,tako kot igralci. pravi nacisti

— nobek
31.1. 2007 ob 19:08

to je zakon film

— Pearl Harbor
26.2. 2007 ob 8:16

zivjo ! to je najboljsi vojni film kar sem jih gledal , govori o resnici ki so se zgodila in o ljubezni ! Lep pozrav vsem

— ales
24.8. 2007 ob 16:50

to je film za znoret

— bizgo
27.5. 2008 ob 2:00

Film je fenomenalno super. všeč mi je ker govori o zgodovini in to da ni sama pusta zgodovina ampak je tu tudi ljubezenska zgodba! Čeprav se s koncem ne stinjam!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

— Katjy
16.8. 2008 ob 2:00

jaz obožujem ta film je moj najljubšii, bejbika007 se popelnomaa strinjaam..:D Josh Hartnett je pa tudee full lep

— nikaaa
6.10. 2008 ob 19:57

Zame brez dvoma najboljši film, kar sem jih gledal...

— David
25.6. 2009 ob 10:23

kr neki

— adadaadadaada
28.12. 2009 ob 11:13

Ne prekaša Titanica, je pa vseeno eden najboljših filmov!

— Kritik
8.3. 2011 ob 17:25

Zelo dober film!!! Na koncu sem tudi jaz jokala.

— baby-girl
13.7. 2016 ob 11:14

To je zakon film.The best of all time. priporočam vsem, ki radi gledate romantične drame

— black rose

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.