Kolosej
Film distribucije Blitz Film & Video Distribution

Parfum

triler
Posneto po slavnem romanu Patricka Süskinda
Na sporedu od: 16.11.2006, Kolosej Ljubljana
4.1.2007, Kolosej De Luxe Kranj
2h 27min / 147min
Leto: 2006
Scenarij: Andrew Birkin, Bernd Eichinger in Tom Tykwer po romanu Patricka Süskinda
Režija: Tom Tykwer
Film Parfum, posnet po kultnem romanu Patricka Süskinda, je - tako kot predloga zgodba - o iskanju osebne identitete, ki naj bi se skrivala v vonju. V to je prepričan mladi Jean-Baptiste, ki nima lastnih vonjav, a ga je narava v zameno obdarila z izjemnimi vohalnimi sposobnostmi. V iskanju popolnega vonja prestopi mejo razsodnosti in prične ubijati mladenke. A ker njihovega vonja ne zna shraniti, poišče pomoč pri priznanem izdelovalcu parfumov Baldiniju.

Leto 1766, mestece Grasse v južni Franciji. Množica se je zbrala na trgu, da bi prisostvovala izreku kazni Jeanu-Baptistu Grenouilleu (Ben Whishaw). Ko ga v okovih privlečejo na balkon mestne hiše in razglasijo smrtno obsodbo, se začne množica vzburjeno objemati.

22 let prej, Pariz. Grenouille se rodi na najtoplejši dan v letu sredi smradu ribje tržnice. Mati (Birgit Minichmayr) nezaželenega otroka zavrže med kupe ribjega drobovja pod svojo stojnico. Kljubovalni novorojenček na ves glas zaveka. Reši ga naključni mimoidoči, mater pa obesijo zaradi poskusa detomora. Skrb za dečka prevzame sirotišnica madame Gaillard (Sian Thomas). Drugi otroci čutijo, da z njim nekaj ni v redu, in ga skušajo že istega večera zadušiti. Toda Madame Gaillard za vsako siroto, ki živi pri njej, dobiva denar, zato ga reši. Grenouille pri treh letih še ne shodi in ne spregovori, očitno pa je, da ima fantastičen čut za vonj. Ko se plazi po sirotišnici, se uči doživljati svet s pomočjo svojega neverjetnega voha.

Mesto neha plačevati madame Gaillard za skrb za dečka, ko ta dopolni 13 let, zato ga za deset frankov proda Grimalu (Sam Douglas), lastniku strojarne kož. Delo v smrdljivih razmerah, kjer se mešata vonj nitratov in gnilega usnja, je nevarno, toda dečku uspe preživeti in odrasti v krepkega mladeniča. Med svojim prvim obiskom Pariza se Grenouille znajde v pravi nevihti vonjav, v zraku pa zavoha najfinejši vonj, kar jih je kdaj občutil. Blaženo mu sledi do njegovega izvora - čudovite mladenke (Karoline Herfurth). Njo iznenada oblije hlad, ko se obrne, pa se znajde iz oči v oči z Grenouilleom, ki jo nemo opazuje. Da ne bi zakričala, ji z roko pokrije usta in jo odvleče v senco, da se skrijeta pred mimoidočim parom. Iz mračnega skrivališča Grenouille opazuje par, ki se poljublja, dekle, katere usta še vedno pokriva z roko, pa se obupno trudi priti do zraka. Ko par končno odide za vogal, Grenouille dekle spusti. Toda ona je že mrtva. Ko jo zapušča življenje, se izgublja tudi njen čudoviti vonj. On ga poskuša vpiti, uloviti z rokama, kot da je voda. Vonj kmalu popolnoma izgine in Grenouillea napolni občutek izgube, oživitev tega vonja pa postane njegov življenjski cilj.

Grenouille postane vajenec pri ostarelem izdelovalcu parfumov Baldiniju (Dustin Hoffman), ki mu posel zadnje čase ne gre preveč dobro in bi moral nujno končno spet zmešati kakšen prepoznaven parfum, sicer bo propadel v boju z vse močnejšo konkurenco. Grenouille mu hitro pokaže svojo neverjetno nadarjenost ustvarjanja popolnih parfumov. Ti Baldiniju kmalu vrnejo nekdanji ugled, Grenouille pa hoče v zameno le to, da bi ga mojster naučil veščin ekstrakcije in ohranjanja vonjev. Baldini ga res začne poučevati, a ko Grenouille ugotovi, da vonja živih bitij ni mogoče pretvoriti v čisto esenco, postane obupan. Baldini mu pove, da v mestecu Grasse še vedno uporabljajo skrivnostno metodo ekstrakcije esencialnih olj iz cvetja enfleurage. Grenouille se takoj napoti tja, na potovanju pa ugotovi, da sam nima nikakršnega vonja, kot da sploh ne bi obstajal. To spoznanje ga globoko pretrese in odloči se, da bo zase napravil absolutni parfum, ki se mu nikakor ne bo mogoče upreti.

Med potovanjem se mimo njega pelje kočija, v kateri je prelepa Laura (Rachel Hurd-Wood), hči trgovca iz Grassa. Grenouille v zraku spet zazna tisti usodno omamni vonj, ki ga je pred tem občutil samo enkrat, v Parizu. Ta vonj mora postati njegov ... Zaposli se v mali parfumeriji gospe Arnulfi (Corinna Harfouch), za kar dobi mizerno nadomestilo in kolibo brez oken, v kateri lahko prespi. Popolnoma se posveti obvladovanju umetnosti enfleuragea in prizadevanjem, da bi sestavil tisti popolni vonj.

Kmalu se začnejo vrstiti umori prelepih deklet. Trgovec Richis (Alan Rickman) je edini, ki sumi, da zločinec ni navaden zlobnež, temveč obsedenec in zbiratelj lepote. Morilčeve prve žrtve so vaščanke - pastirica, prodajalka limon in mlekarica; ko pa najdejo ubiti dvojčici njegovega prijatelja Talliena (Carlos Reig), se začne Richis bati za življenje svoje hčerke Laure. Medtem najdejo že dvanajst umorjenih deklet, vse so gole in s pobritimi glavami. Grenouille vznemirjeno odpira omarico in gleda v dvanajst stekleničk, od katerih vsaka vsebuje le po nekaj kapljic tekočine jantarne barve. Manjka mu samo še en vonj, zadnja dišavna nota, zadnja sestavina njegovega parfuma.

Med prebivalstvom se širi panika, ljudje začnejo zapahovati vrata in zabijati okna. Ujamejo osumljenca, ki prizna umore, toda Richis je prepričan, da to ni pravi krivec. Pod okriljem noči s hčerko zbeži iz mesta in jo odpelje v skrivališče na obali. Toda nič ne pomaga: Grenouille sledi Laurinemu vonju vse do Mediterana. Naslednjega jutra Richis najde golo truplo svoje hčerke, z obrito glavo, in se zruši v obupu. Grenouille kleči poleg ognja v gozdu, kamor je postavil svojo opremo. Medtem ko meša zadnjo kaplico olja s preostalimi dvanajstimi, ovohava zrak okrog sebe. Ker začuti nevarnost, skrije stekleničko s parfumom v žep. Grenouillea obkolijo vojaki in ga odpeljejo v zapor v Grassu, kjer prizna vse svoje zločine, ne pove pa, zakaj jih je storil.

Na dan usmrtitve se na glavnem trgu v Grassu zbere množica. Pred razglasitvijo smrtne obsodbe si Grenouille skrivaj kane nekaj kapljic svojega parfuma na zapestje. Ko ga odvedejo na balkon pred množico, veter raznese vonj vse do trga in opazovalcev, ki se začnejo vzburjeno objemati. Celo Richis, ki skozi solze prosi odpuščanja, objame morilca svoje hčerke. Grenouille, ki nikoli v življenju ni občutil ljubezni, se onesvesti. Ostaja pa še eno nerešeno vprašanje: kako bo Grenouille uporabil preostanek čudežnega parfuma?

Od romana do scenarija

Knjižna uspešnica o briljantnem in okrutnem ustvarjalcu parfumov je izšla v Švici leta 1985, avtor romana Patrick Süskind (rodil se je leta 1959 blizu Münchna) pa je postal prava mednarodna senzacija. Roman so prodali v več kot 12 milijonih izvodov in ga prevedli v 42 jezikov (obstaja celo v latinščini!). Tudi po dvajsetih letih ni izgubil čara, na fakultetah širom sveta pa ga proučujejo z vidikov psihologije, zgodovine, kriminalistike, prava in književnosti. Je najuspešnejša knjiga v nemščini od Na zahodu nič novega Ericha-Marie Remarquea.

Producent Bernd Eichinger je roman prebral še istega leta, kot je izšel. Takoj se je odločil, da bo od pisatelja, ki je tudi njegov prijatelj, kupil pravice za ekranizacijo zgodbe. Toda Süskind je bil nepopustljiv, zato je bila knjiga veliko let objekt želja številnih filmarjev, katerih ponudbe je Süskind drugo za drugo zavračal, zaradi te nepopustljivosti pa je postal prava legenda.

V sredini devetdesetih je skrivnostni romanopisec (Süskind je nekakšna nemška različica J.D. Salingerja) napisal humorističen scenarij ŕ clef (dejstva, prikazana pod krinko fikcije) Rossini, ki ga je režiral Helmut Dietl, Eichingerjev dolgoletni prijatelj. Zgodba govori o avtorju najbolje prodajane knjižne uspešnice, ki se leta ni pojavil v javnosti, režiserju, ki želi njegov roman ekranizirati, in producentu, ki želi pravice. Takoj je bilo jasno, da so trije glavni liki Süskind, Dietl in Eichinger, nemška javnost pa je z žarom ugibala, kdo je kdo med ostalimi liki. Žal je bil Rossini največ, kar je bil Süskind voljan ponuditi glede ekranizacije romana Parfum. 15 let po prvi ponudbi pa je Eichinger poskušal znova: "Čutil sem, da se je v Patrickovem odnosu do romana nekaj spremenilo, moj entuziazem pa tudi po tolilko letih ni splahnel. Še vedno sem verjel v projekt, zato sem skušal z njim skleniti nekakšen sporazum."

Eichinger, ki je hkrati zelo ugleden scenarist (napisal je scenarij za Propad) je angažiral Andrewa Birkina, da bi mu pomagal pri ustvarjanju scenarija za Parfum. Birkin je napisal scenarij za film Ime rože, Eichinger pa je produciral Birkinova Salt on Our Skin in The Cement Garden. Leta 2003 se jima je pridružil še Tom Tykwer kot režiser in skupaj so začeli pripravljati scenarij, za katerega so porabili tri leta. Tykwer je kasneje izjavil: "Adaptacija je bila velik izziv, ker je roman zelo zapleten in neobičajno intimen. Pritegnila me je tema, ki je podobna mojim prejšnjim filmom. Tudi v tem filmu imamo osrednji lik, ki se bori za ljubezen in hrepeni po pravi povezanosti z drugimi. To hrepenenje je tema vseh mojih filmov."

Producent Eichinger je znan po tem, da se ne izogiba težkih snovi, ki so zelo zahtevne za filmsko adaptacijo. Ime rože so mnogi imeli za roman, ki ga ni mogoče ekranizirati, Eichingerjev večkrat nagrajeni film pa jih je prepričal o nasprotnem. Na vprašanje, ki se postavlja samo po sebi - kako v filmu prikazati Grenouilleovo nadarjenost za vonjave - Eichinger odgovarja: "Jasno je, da filma ne morete vonjati, toda isto je z romanom. Süskindova nadarjenost je prav v tem, da bralcem skozi jezik omogoča, da izkusijo Grenouilleov svet, ki ga ta doživlja izključno skozi vonje. Mi smo to napravili enako, le da v drugem, filmskem jeziku, ki je sestavljen iz zvoka, glasbe, dialogov in seveda slike."

Za Eichingerja je bil še večji izziv, kako napraviti osrednji lik razumljiv: "Ker je Grenouille molčeč človek, si nismo mogli privoščiti razkošja dialogov, skozi katere bi se, kot je običajno, razkrival občinstvu. Morali smo uporabiti netradicionalne metode. Je perfekcionist, obseden z ustvarjanjem popolnega, recimo temu tako, eliksirja ljubezni, vonja, ki bo tistemu, ki ga bo nosil, prinesel oboževanje in ljubezen. Sebe sploh ne doživlja kot del človeškega rodu in je popolnoma nemoralen. Naš cilj torej ni bil, da se gledalci z njim identificirajo, temveč da skušajo razumeti njegove motive. Njegov lik smo morali zastaviti tako, da občinstvo fascinira njegova obsesija. Če dojamete to, boste namreč razumeli tudi njegov značaj. To se mi je zdelo veliko bolj pomembno od vprašanja, kako skozi filmski medij pričarati vonje."

O produkciji

Snemanje je potekalo od julija do oktobra 2005. Prvih 15 dni je ekipa preživela v studiu Bavaria v Münchnu, nato pa so snemali v Španiji (v Barceloni, Figueresu in Gironi). Pri snemanju je sodelovalo 520 tehnikov in 67 igralcev, posneli so več kot 100 setov s 5.200 statisti, vse to pa je nadzoroval režiser Tom Tykwer, ki je kasneje izjavil: "Včasih je bila prava norišnica. Predstavljajte si, da stojite do kolen v ribjem drobovju, kričite navodila v štirih jezikih in ste obkroženi s tisoči statistov. Ampak vse je mogoče, če imate dobro logistiko."

Eichinger in Tykwer sta posebej skrbno izbrala tri ključne člane filmske ekipe: snemalca Franka Grieba, scenografa Ulija Hanischa in kostumografa Pierra-Yvesa Gayrauda. Griebe, dvakratni dobitnik nemške filmske nagrade (za filma Teci, Lola, teci in Winterschläfer), je delal kot snemalec pri vseh Tykwerjevih filmih. Hanisch je dobil nemško filmsko nagrado za scenografijo za film Oliverja Hirschbiegla Eksperiment in je tudi že sodeloval s Tykwerjem. Gayraud, ki je Tykwerja spoznal prek Franke Potente (oblekel jo je za film Bournova identiteta), je ustvaril kostume za Tykwerjev nagrajeni kratkometražni film True.

Kostumograf Gayraud je leto dni pred začetkom snemanja celih petnajst dni preučeval slike, literaturo in znanstvena dela o Franciji v 18. stoletju, da bi čim bolje spoznal rokokojski slog, kralja kot osebo, družbene mehanizme ter obnašanje in verovanja ljudi iz tistega časa. Poleg tega, da govori o mračnem liku, ima film tudi opazno temno estetiko, kakršno je mogoče videti na Caravaggiovih in Rembrandtovih slikah. V tistem času so ljudje kot edini izvor svetlobe uporabljali sveče, izven njihovega dosega pa je bil svet ovit v popolno temo.

Za Grenouillea si je bilo treba zamisliti posebno barvno paleto: "Prikazati smo ga hoteli kot senco, kot kameleona. Nikoli ni oblečen v belo, temveč predvsem v modre barve. Tako je lažje ostal neviden na megličastem družbenem obrobju." Laura, nedolžna trgovčeva hči, ni oblečena v običajne pisane obleke, temveč v nekoliko pridušene odtenke prave pariške gospodične, kar poudarja njene družbene aspiracije, pa tudi njene veličastne rdečkaste lase.

Gayraud je moral nato najti primerne tkanine za vsa oblačila in krojače, ki bodo vse to sešili. Producenti so se odločili za Romunijo, kjer so (poleg Indije) nakupili večino materiala. V nekaj mesecih so v Bukarešti in njeni okolici sešili več kot 1.400 kostumov (vključno s klobuki, čevlji in drugimi dodatki). Toda niti en kos obleke ni smel izgledati kot nov, temveč so morali biti na pogled vsi umazani, ponošeni in smrdljivi, zato so morali igralci pred snemanjem skoraj neprekinjeno nositi svoje kostume. Omeniti je treba še to, da so bili vsi gumbi na oblekah ljudi višjega razreda ročno poslikani z motivi iz tiste dobe. Nato je prišla na vrsto lokacija za snemanje in odločitev o tem, kje bodo zgradili potrebna 104 prizorišča - od najbolj umazanega kraja na svetu (pariške ribje tržnice iz leta 1750) do najlepšega kraja na svetu (Grasse, dišeče in s soncem obsijano mestece na jugu Francije).

Parfum je na neki način film ceste, saj se Grenouille ves čas seli iz enega mesta v drugo: iz sirotišnice odide v strojarno kož, od tam k Baldiniju, nato v planine, kjer izgine v skalah, na koncu pa pride v Grasse. Sprva so razmišljali o tem, da bi film zaradi lepe narave in slikovitih mestec snemali na Hrvaškem, nato pa so producenti pravi lokacijski El Dorado našli v Španiji. Ulice in trge v Barceloni, Gironi in Figueresu (vse v krogu 190 km) je bilo mogoče preobraziti v Francijo 18. stoletja. Zgodovinsko jedro Barcelone so pretvorili v najbolj umazano evropsko metropolo 18. stoletja, Pariz. Vse, kar je bilo videti preveč sodobno, so prekrili z masivnimi konstrukcijami iz lateksa, ki so zakrile tudi električno napeljavo.

Več kot tisoč stekleničk za parfume so ročno napolnili z obarvano tekočino. 150 stekleničk so napravili posebej za prizore v parfumeriji, nanje pa so napisali romantična imena kot 'Amor in Psihe' ali 'Noč v Neaplju.' Vsako prizorišče, rekvizit in kostum so izdelali z veliko pozornosti. Oblikovali so tudi 'oddelek za umazanijo', sestavljen iz 60 mladih pomočnikov, ki so z vedri po mestu raznašali smeti, na koncu dneva pa jih seveda tudi pospravili. Krasen trg v Barceloni so preoblikovali v smrdljivo tržnico: po njem so razsuli 2,5 tone rib in tono mesa, katerega smrad je bilo mogoče čutiti kilometre daleč. Statisti so morali po šest ur preživeti v maski, da so jim namestili lasulje, pokvarjene zobe in drugo. Tykwerju, ki je pogosto sam še dodajal smeti, če se mu je zdelo preveč čisto, je ekipa nadela vzdevek 'Gospodar smeti'.

Snemanje v Barceloni je trajalo 29 dni (od tega so teden dni porabili za prizor, v katerem se Grenouille pojavi pred množico, ki je prišla gledat njegovo usmrtitev - snemali so ga v priljubljenem muzeju na prostem Poble Esapańo), v bližnji Gironi 8 in v Dalíjevem mestu Figueresu 15 dni. Kot izvrsten glasbenik je Tykwer ustvaril glasbo za vse svoje filme. S prijateljema iz skupine Pale 3 Johnnyjem Klimekom in Reinholdom Heilom (Zadnji dnevi Sophie Scholl) je napisal glasbo tudi za Parfum. Digitalne učinke so dodali strokovnjaki iz praške družbe UPP (Alien Vs. Predator), postprodukcija pa je potekala v Münchnu.

Oživljanje likov

Dustin Hoffman in Ben Whishaw sta se pred snemanjem udeležila enotedenskega hitrega tečaja ustvarjanja parfumov. Njune skupne prizore so snemali kronološko, da sta lahko igralca spremljala naraven razvoj odnosa med svojima likoma. Odnos med Baldinijem in Grenouilleom Tykwerja spominja na tistega med Mozartom in Salierijem: "Dinamika v Baldinijevi trgovini ima veliko podobnosti s tekmovanjem med Salierijem in Mozartom, saj je stari mojster skoraj znorel zaradi nadarjenosti mladega skladatelja. V Parfumu stari mojster enako podcenjuje svojega mladega učenca, kmalu pa odkrije, da pred njim stoji genij, ki je veliko bolj nadarjen kot on sam, kar ga zelo pretrese. Med njunim 'duetom' v pripravi parfumov je Dustin odlično pričaral svojo začetno dominacijo nad učencem, ki se med tekmovanjem počasi, a zanesljivo topi pred Grenouilleovo nadarjenostjo."

Mlad angleški igralec Ben Whishaw (ki je, da bi se pripravil na vlogo, preučeval živalsko psihologijo, zlasti plenilske značilnosti) je o izkušnji snemanja ter delu s Tykwerjem in Hoffmanom povedal, da je bilo fantastično. Grenouilleovo obsesivno željo, da ustvari popoln parfum, poganjata dve stvari: želja biti ljubljen ter strah pred zavrnitvijo in nevidnostjo oziroma univerzalni človeški strah pred samoto. Prav ta ga žene v zločine. Glede izbire mladega in neznanega igraqlca za tako zahtevno vlogo režiser pravi: "Knjigo je prebralo veliko ljudi, ki so si v glavah ustvarili lastne podobe o Grenouilleu. Treba pa je bilo zadovoljiti tudi novo generacijo gledalcev, ki mogoče še niso prebrali romana. Zato smo potrebovali novo ime, igralca, ki ga javnost še ni spoznala. Poleg tega cel film sloni na njem, za kar je treba veliko talenta. Ben je vse to imel, kar film potrjuje."

Alan Rickman igra trgovca iz Grassa in pred snemanjem ni prebral knjige, vlogo pa je sprejel zato, ker ceni Toma kot režiserja in njegov osebni filmski slog. Režiser je o njegovi vlogi povedal: "Potrebovali smo igralca, ki bo Grenouillleovo popolno nasprotje. To je pomenilo, da mora biti ne samo nežen oče, temveč tudi resen tekmec genialnemu morilcu. V drugem delu filma Grenouille postane skoraj nepremagljiv, ampak tudi Richis se razvija tako, da pomislite, da bi ga morda lahko razkrinkal. Pomembna je bila tudi fizična različnost med Alanom, ki je visok impresivnih 180 cm, in Benom, ki je zelo droben. Rickman je svoj lik opisal kot vdovca, ki mu po smrti žene hči pomeni vse na svetu - do te mere, da ga določa prav pretirana ljubezen do nje. V bistvu se obupno trudi zaščititi hčer pred neznano nevarnostjo, ki lahko preži kjerkoli: v grmovju, na drevesu, v mračni uličici, v nekem kotu, kjerkoli živijo ljudje."

O igralcih

Ben Whishaw (Jean-Baptiste Grenouille) se je rodil leta 1980. 2003. je diplomiral na Kraljev-ski akademiji dramske umetnosti. Še preden se je vpisal na akademijo, je igral v filmih The Trench in Mauvaise Passé ter glavno vlogo v My Brother Tom. Po diplomi je nastopil v ekranizaciji romana Iana McEwana Enduring Love (ki jo je režiral Roger Michell) in v filmu Layer Cake, ki ga je režiral Matthew Vaughn. 2003. je igral v komični drami The Booze Cruise in nadaljevanki Nathan Barley. 2004. je v filmu Stoned igral Keitha Richardsa, člana legendarnih Rolling Stonesov. Letos bo igral v filmu Pawla Pawlikowskega Restraint of Beasts. Nastopal je tudi v gledališču. Eichinger in Tykwer sta opazila njegovo nadarjenost prav med predstavo - ko je igral Hamleta v modernizirani verziji Trevorja Nunna.

Dustin Hoffman (Giuseppe Baldini) je leta 1967 zablestel z vlogo v filmu Diplomiranec, za katero je bil nominiran za oskarja. Od takrat je bil za isto nagrado nominiran še štirikrat: za vloge v filmih Polnočni kavboj, Lenny, Tootsie in Predsedniške laži; dva oskarja pa je tudi dobil: leta 1979 za film Kramer proti Kramerju in leta 1988 za vlogo v filmu Rain Man. Po Diplomirancu je Hoffman igral v celem nizu odličnih filmskih stvaritev. Poleg tega je produciral film Moonlight Mile in bil izvršni producent filma The Devil's Arithmetic, ki je osvojil dve nagradi emmy. Hoffman se je rodil v Los Angelesu, v New York pa je prišel, da bi se učil pri slavnem Leeju Strasbergu. Kariero je začel z nastopi v off-broadwayskih predstavah.

Alan Rickman (trgovec Richis) je diplomiral na Kraljevski akademiji dramske umetnosti in je eden najuglednejših britanskih filmskih, televizijskih in gledaliških igralcev. Z Royal Shakespeare Company je leta 1985 nastopal v Nevarnih razmerjih, gostovanje na Broad-wayu pa mu je prineslo nominacijo za nagrado tony. V predstavi ga je opazil producent Joel Silver in mu ponudil vlogo terorista Hansa Gruberja ob Bruceu Willisu v filmu Umri pokončno. Kmalu zatem je dobil vlogo v Truly Madly Deeply Anthonyja Minghelle, leta 1991 pa sledi njegova nepozabna vloga nottinghamskega šerifa v filmu Robin Hood - princ tatov (glavno vlogo je odigral Kevin Costner), ki mu je prinesla zasluženo nagrado BAFTA. Leta 1995 je kot polkovnik Brandon na daljavo ljubil Kate Winslet v filmu Razsodnost in rahločutnost, med novejšimi filmi, v katerih je igral, pa so ljubezenska komedija Pravzaprav ljubezen in serija filmov o Harryju Potterju, v katerih igra nevarnega Snapea. Letos bomo Rickmana lahko videli v filmu Nobel Son in v filmu Snow Cake, ki je otvoril berlinski filmski festival.

Rachel Hurd-Wood (Laura) se je rodila v Londonu leta 1990. Ambiciozna mlada igralka je že s sedmimi leti nastopala v šolskem gledališču, širša javnost pa jo je spoznala leta 2003 kot Wendy v adaptaciji Petra Pana v režiji P.J. Hogana (Rachel je bila za vlogo nominirana za nagradi saturn in young artist). Leta 2004 je poleg hollywoodskih veteranov Sissy Spacek in Donalda Sutherlanda igrala v trilerju An American Haunting.

O filmskih ustvarjalcih

Po diplomi na Akademiji za televizijo in film v Münchnu, leta 1973, je Bernd Eichinger (producent in koscenarist) zasnoval svoje prvo producentsko podjetje, Solaris Film, in začel kariero, ki je spremenila zgodovino nemške filmske industrije. Njegovi prvi filmi so usmerili mednarodno pozornost k 'novi generaciji nemških filmarjev', v katero spadajo Wim Wenders (Nebo nad Berlinom), Edgar Reitz (Stunde Null), Hans W. Geissendörfer (Die Glaserne Zelle) in Wolfgang Petersen (Die Konsequenze). Leta 1979 je postal direktor produkcijskega in distribucijskega podjetja Constantin Film, ki ga je pripeljal v vrh filmske produkcije. Med najuspešnejšimi filmi so Nedokončana zgodba (Wolfgang Petersen), Christiane F. (Uli Edel) in Ime rože (Jean Jacques Annaud). Eichinger je delal kot koproducent pri filmih Nikjer v Afriki (oskar za najboljši tuji film) in Propad (nominacija za oskarja za najboljši tuji film).

Tom Tykwer (režiser in koscenarist) se je rodil leta 1965, filme pa je začel snemati že z 11 leti. Po dveh kratkometražnih filmih, Because (1990) in Epilog (1992), je leta 1993 posnel svoj prvi celovečerni film, Die Tödliche Maria. S Stefanom Arndtom, Wolfgangom Beckerjem in Daniem Levyjem je leta 1994 osnoval produkcijsko družbo X Filme Creative Pool. Mednarodno javnost je Tykwer navdušil s filmom Teci, Lola, teci iz leta 1998.

Andrew Birkin (koscenarist), sin igralke Judy Campbell in brat igralke Jane Birkin, se je rodil v Londonu leta 1945. S 16 leti je pustil šolo in se zaposlil kot kurir v londonski pisarni 20th Century Foxa, nato pa napredoval do asistenta producenta. Leta 1970 je sodeloval pri snemanju Kubrickovega filma 2001: Odiseja v vesolju (postal je legendarni režiserjev asistent, saj je prav on predlagal lokacijo za snemanje znamenitega prizora s kostmi). V letih, ki so sledila, je Birkin pisal scenarije za film in televizijo, med drugim za mini serijo Izgubljeni dečki in film Ime rože (1986). Kot režiser je debitiral s filmom The Burning Secret (adaptacija knjige Stefana Zweiga). Nato je režiral še dva filma: Salt on Our Skin (1991) in The Cement Garden (1993), s katerim je osvojil srebrnega medveda na berlinskem filmskem festivalu.

Frank Griebe (kamera) je sodeloval pri vseh Tykwerjevih filmih, za sodelovanje pri dveh izmed njih pa je dobil nemško filmsko nagrado za kamero (za filma Winterschläfer in Teci, Lola, teci). Med drugimi filmi, pri katerih je sodeloval kot snemalec, so Trains'n'roses (režija Peter Lichtefeld), Absolute Giganten (prvenec režiserja Sebastiana Schippera iz leta 1999), Nackt (Doris Dörrie, 2001) in Berlin Blues (Herr Lehmann) režiserja Leandera Haussmanna iz leta 2002. Leta 1993 je dobil nagrado Kodak za kamero za film Die Tödliche Maria, leta 1994 nemško nagrado za kamero, leta 1995 pa nagrado za študente na mednarodnem festivalu filmske kamere Braća Manaki v Bitoli.

Uli Hanisch (scenograf) je sodeloval pri več Tykwerjevih filmih: Vrata neba, Winterschläfer in Princesa in bojevnik, kot umetniški direktor filma Eksperiment (režija Oliver Hirschbiegel) pa je osvojil nemško filmsko nagrado. Po končani fakulteti (študiral je vizualne komunikacije) je delal v Düsseldorfu kot grafični oblikovalec za različne oglaševalske agencije. Leta 1987 je začel sodelovati s Christophom Schlingensiefom: napravil je scenografijo za njegove filme Das Deutsche Kettensägen Massaker (1990), Teror 2000 (1992) in United Trash (1994). Kot scenograf je sodeloval pri številnih televizijskih filmih in nadaljevankah ter v priljubljenem šovu Haralda Schmidta. Poleg nemških je sodeloval tudi pri nekaterih pomembnih evropskih produkcijah (The Baby of Macon in Tykho Moon).

Pierre-Yves Gayraud (kostumograf), ki ima za seboj že več kot trideset filmov, je eden najbolj iskanih francoskih kostumografov. V Ameriki je najbolj znan po sodelovanju pri z oskarjem nagrajenem filmu Regisa Wargniera Indokina in Bournovi identiteti Douga Limana.

Komentarji

23.10. 2006 ob 13:35

Super prica, super fotografija, glazba i savrsena gluma. Zavrsetak filma je nezaboravan. Pozdrav iz Rijeke

— Denis
28.10. 2006 ob 18:11 zvezdica

Odličen film, ki je resda precej temačen, počasen in na trenutke celo malce nagnusen. Je pa super ravno to, da zvesto sledi Süskindovi knjigi in ne izpusti nobene podrobnosti, še posebej veliko časa posveti glavnemu junaku, ki išče popolni vonj. Verjetno pa bo najbolj všeč tistim, ki jim je roman pri srcu. Fotografija filma je prav tako odlična, nič slabša pa ni glasba in igra Dustina Hoffmana. Film, ki ni za vsakogar.

— The Dude
29.10. 2006 ob 21:01

Zelo me zanima kako bo izgledal film. Bral sem knjigo in lahko povem, da je odlična. Še posebej zato, ker nadzorno opisuje cel potek in okolico, da si lahko ustvarimo sliko. Komaj čakam ogleda.

— Primož
14.11. 2006 ob 15:47

Komaj čakam, da "zadiši" po Parfumu. Če sledi knjigi ne more biti povprečen.

— andreja
17.11. 2006 ob 19:04

Jaz pa moram napisat,da je film kar nekaj.Je težek film,moraš biti res bolan da bi ga še kdaj gledal.Midva z mojim fantom sva ga šla gledat,ampak nama ni bil všeč.Je bil že kateri film slab ampak ta je nama bil naj slabši.LP

— oclon
17.11. 2006 ob 21:40

Film je res dober. Ni pa primeren za vsakega, ker je precej Poseben. Ampak vsekakor vreden ogleda. Priporočam ga tistim, ki imajo radi malce drugače filme ;)

— Špela
18.11. 2006 ob 11:33

Film je eden najboljših do sedaj!

— Filmovček
18.11. 2006 ob 12:31

meni je bil film fenomenalen. že po prvih 5ih minutah sem bila prikovana na sedež. in kljub dolžini dveh ur in pol te nikoli ne zamika, da bi pogledal na uro kdaj bo konec. vedno se nekaj dogaja. in še nekaj na to nagnusnost...res je da so nekateri prizori rahlo na meji dobrega okusa, ampak zaradi dinamike filma dobiš občutek, da sploh ni bilo tako grozno in momenti so tako skrbno izbrani, da skupaj naredijo zanimivo celoto. težko je zgodbo razložiti drugemu, ker že vidiš faco kako se pači. ampak ta film je res fenomenalen.

— katja
18.11. 2006 ob 16:24

Men je bil film tok dobr, da sploh ne morem nehat mislt! Dons k smo že vsi vsega naveličan..zgodbe filmov so si v glavnem vse podobne, me je ta film tok pozitivno presenetu - predvsem zarad zgodbe, ki jo še nikdar ni blo enake ali podobne! JOJ pa un tip je čis izrezan za tako vlogo...tok JE DOBR da se Brad Pitt 100x lohk skrije! Sam mal me moti, k je bil v filmu tok frigiden, lohk bi pokazu kake sposobnosti :) Skratka film vs bo res pustu odidet iz dvorane odprtih ust, ki jih verjetn novte zaprl par dni! Pa še neki: PRIZORI SO VECINOMA SVINJSKO GROZNI, hkrati pa GROZNO ZANIMIVI!

— oxy
18.11. 2006 ob 19:00

ta film je tok ogabn!fuj!bedarija!p rvih 45 minut se ne zgodi NČ!ogled odsvetujem!pejte rajš kej bolšga gledat.

— christy
19.11. 2006 ob 17:13 zvezdica

The Dude: ravno film izpusti tisto pomembno v knjigi. Zakaj pobija? Če nisi prebral knjige, film deluje dosti manj grozljivo, Grenouille pa kot gnusni morilec (kar seveda je, vendar ima to njegovo ubijanje poslanstvo). No kakorkoli, premalo je poudarjeno to kar se mu je zgodilo, ko je ubil tisto prvo rdečelaso deklico. Takrat se zgodi celotni "preobrat". Skozi cel film išče ta njen vonj, vendar mislim da tisti, ki knjige niso prebrali, so to malo težje dojeli. Išče tisti popolni vonj, ki ga na koncu sestavi in še preseže. Tu mogoče film malček šepa, drugače pa sem bila prijetno presenečena. Bilo me je strah, da bo dosti slabše, ker je roman res brilijanten in skozi opise res čutiš vse vonjave tukaj pa jih čutiš skozi kamero. Pa veliko omamnih vonjav :)

— Tangerine dream
21.11. 2006 ob 12:15 zvezdica

Bom cisto kratek.Film je neverjetno dobro posnet,ker takega zahtevnega romana ni enostavno prenest na filmska platna in Tykwer je to delo opravil kar se da dobro.Pa prvic v zivljenju se mi je zgodilo,da v dvorani ob najbolj obiskanem terminu (sobota ob 19:00),ko je bila polna dvorana tudi razlicne ponavadi glasne in razvajene mladine (opazka za tiste,ki se v tem najdete...),niso vsi po filmu zdrveli ven iz dvorane,ampak se je cutila neka prijetna napetost, ob kateri so/smo obiskovalci se kar nekaj casa po zakjucku filma zacarano obsedeli na svojih mestih... Parfum,film,ki je prijetno presenetil in je eden izmed biserov letosnjega leta. Toplo priporocam vsem,pa cetudi predhodno ne preberete knjige, se da film lepo razumet in lepo prikaze svoje bistvo...Je pa res,da se v knjigah da dolocene stvari lepse opisat ter na bolj bogat nacin, se pa v filmu lepse prikazejo dolocene druge stvari,ki naredijo knjigo bolj stvarno in naso domisljijo lepo priblizajo k nasi predstavi resnicnega,zivega in otipljivega.No,pa le nisem bil tako kratek. :) V glavnem,se splaca in ne bo vam zal. Garantiram!

— Nexium
22.11. 2006 ob 12:30

ta film me je totalno razočaral. to sploh ni triler ampak pravljica, katere si res ni vredno ogledati!!! pričakoval sem vrhunski film. ampak tako slabega filma že dolgo nisem gledal. skratka ne priporočam ga nobenmu.

— luka
24.11. 2006 ob 15:35 zvezdica

Hudo. Jst sm čis dojela kaj išče skoz film pa nisem prebrala knjige. Če prebereš knjigo ne moreš ocenjevat filma, ker ima vsaka domišljija svojega malarja,jst sem bila ...sem naudupšena. Film je nagnusen, lep, poetičen in spet ogaben...In na koncu spet...enostavno lep. Ne vem, mene je začaral. Za vse ki imajo radi vonj po "krvi", animaličnosti in jih prevzame lepota.

— lioness
26.11. 2006 ob 8:03

Nisem prebrala knjige, sem pa takoj dojela, da Jean sestavlja rdečelaskin vonj. Tako, da ni dvoma zakaj počne, kar počne. Nesmiselno se mi zdi le, da punc prijateljsko ne prepriča, da se pustijo zaviti v loj in mu podariti svojega vonja. Je pa res, da je tragika ravno v tem, da je on sam scentless... torej brez kakršnegakoli vonja. Jasno je, da ima film opraviti s feromoni in to tistimi močnimi, srednjeveškimi, ki so bili precej bolj pristni, kot so naši danes, "pokvarjeni" s tisoči mil in deodorantov... Vohajte se!!!

— NINA
26.11. 2006 ob 11:20

beden film do konca...škoda totih 1012 sit za 2 karti. še Borat ni tako beden, kot je ta. odsvetujem vsem, ki ste si ga hoteli ogledati.

— jaz
27.11. 2006 ob 11:23

Filma nisem gledal, bral sem samo komentarje. Občutek imam, da je film mojstrovina ter, da pač ni za vse okuse. Za tiste, ki radi gledajo (ne)življenjske zgodbe na POP TV, je to pač brezvezen film. Fajn je, da delajo filme za različne okuse in ljudje, ki so jim taki filmi čudni, naj gledajo POP TV. Je tudi ceneje.

— Bojan
29.11. 2006 ob 10:54 zvezdica

Love Potion No. 9. Zgodba o serijskem morilcu, ki zbira vonje svojih žrtev. Ki želi ustekleničiti njihovo lepoto, njihovo bistvo in njihovo esenco. Ki želi sestaviti parfum vseh parfumov, vonj, s katerim bi zavladal svetu. Vonj, s katerim bi nam dal seks, droge in rock and roll. Vonj, ki bi ga spremenil v mesija, v izbranega, v enega in edinega. V Jezusa Kristusa, ki namesto vina podarja ljubezen in seks. Kot Johnny Knoxville v filmu A Dirty Shame, le da to počne veliko bolj perverzno, precizno, elegantno in s stilom. Kot Sandra Bullock v komediji Love Potion No. 9, le da ne bo pomagal sebi marveč vsem ostalim. Tako je, Jean Baptiste (Ben Whishaw), sicer sirota brez staršev, je na svet prijokal brez svojega vonja. Brez identitete, brez jaza in brez možnosti za ljubezen. Nič čudnega, da vonja bolje od psa, in da ga pod svoje okrilje vzame tudi Giuseppe Baldini (Dustin Hoffman), legendarni parfumer, ki v njem vidi možnost za zaslužek. Poba namreč kot za šalo prepozna prav vse sestavine njegovih parfumov, kar pomeni, da tuhta in išče povsem nove ter sila inovativne vonje. Tudi take, kjer mu pomaga mrtva mačka. In take, kjer mu začnejo pomagati ubite lepotičke. Prav imate, Jean Baptiste je Jack Razparač, ki svoje žrtve obrije po glavi, jih namaže z žajfo in z njihovega telesa postrga vonj. Potrebne sestavine za najboljši parfum na svetu. Za božji vonj, za ustekleničen orgazem, za ekstazo v steklenički, ki jo napolni z vonji trinajstih deklet. Z vonji trinajstih trupel, med katerimi konča tudi lokalna lepotička Laura Richis (Rachel Hurd-Wood), hčerka uglednega meščana Antoinea Richisa (Alan Rickman), ki se poda na lov na morilcem. Za junakom kultnega romana Patricka Suskinda, ki so ga hoteli na velika platna ujeti tudi Miloš Forman, Martin Scorsese, Stanley Kubrick, Ridley Scott in Tim Burton. Prav ste slišali, Suskind je bil vroča roba. Tako zelo, da so se ga ustrašili tudi največji režiserji naše dobe. Tudi mojstri, ki se niso doslej ustrašili ničesar. Samo pomislite, Tim Burton je dejal, da se takšne zgodbe ne da spraviti na film, Stanley Kubrick pa je raje izbral prigode Toma Cruisea in Nicole Kidman. Vsi so torej usekali nekaj lažjega, nekaj bolj preprostega in navadnega. V primerjavi s Parfumom, ki je resnično izgledal kot zgodba, katere se ne da spraviti na film. Hudiča, kot zgodba, ki se je ne da spraviti niti na papir. Kot nemogoča, preveč divja in pretirano nora zgodba, ki bo pač za vedno ostala v glavi Patricka Suskinda. In potem se je našel Tom Tykwer, prvak Lole, Princeske in Bojevnika ter Raja, režiser z jajci, ki je Parfum obdelal z vseh strani. Tako vrhunsko, predano, globoko in precizno, da ga vonjamo. Da nam lastni vonj zamenja s svojim. Da nas našprica s parfumom, ki bo držal do konca. S parfumom, zaradi katerega bomo dobili prav vse ženske in moške v mestu. In seveda s parfumom, ki nas na koncu pelje na Zabriskie Point, na orgijo, ki jo je leta 1970 fural Michelangelo Antonioni.

— iztok gartner
29.11. 2006 ob 15:24

kr neki ej!

— jerneja
30.11. 2006 ob 9:53

Nisem prebral knjige, ker na tak tip literature ne dajem kej dost, kar se pa filma tiče, pa polomija na vseh nivojih razen vizualnem. Neresno teatralna igra, retardirano naivni zapleti, nikakršen razvoj karakterjev, ki jim težko rečemo karakterji, saj bi jim težko podelil vsaj eno dimenzijo, kvazi misticizem in razvelečenost na skoraj tri ure, so prve stvari, ki mi padejo na pamet. Takoj zatem pa to, da hočem nazaj ne le denar ampak tudi izgubljene 3 ure, prevaranti

— Cezar
30.11. 2006 ob 14:19

Preprosto odličen!!!

— max
30.11. 2006 ob 18:25

zanimivi in totalno na 2 pola razdeljeni komentarji. vsak, ki se mau spozna na filme,loh razbere katerim verjet.pisite kratke komentarje. film je fajn in ga pejte gledat

— jake
1.12. 2006 ob 23:53

ne priporočam ogleda. pa ne zaradi gnusnosti, ker prenesem gledanje še bolj "gnusnih" stvari. Vleče se, prikazuje psihopata, ki ima znanstveno fantastične sposobnosti, vonja že takoj takoj od rojstu, hm, pa tudi če jih ima, zame film tega ne prikaže na boljši način.. posamezni deli filma se ne povezujejo med seboj. Moja asociacija na besedo parfum, je od sedaj naprej zelo neprijetna, saj sem se morala krepko potrudit, da nisem šla predčasno iz dvorane.

— hm
2.12. 2006 ob 10:35 zvezdica

film mi je bil všeč gre za zgodbo morilca. Na začetku vidimo njegovo sodbo, potem pa film pokaže kako je do zaključka prišlo. BIl je fant, ki ga je mama zavrgla pa je vseeno preživel. Odkupil ga je neki delavec, kjer je delal. Dečki so stakim delom preživeli 5 let, on pa je biu vzor dela. Imel je zelo razvit čut vonja. Hotel pa je zadržati vonj, da bi ga lahko vonjal. Zaposlil se je pri parfumerju in mu izdelal najbolše parfume, v zameno da ga parfumer nauči obdržati vonj. Pokazalmu je razne načine, samo vonj stekla ni mogel zadržati, ker je brez vonja. VIdel je da nimajo vse stvari vonja. Ugotovil pa je, da najbolje dišijo lepe ženske =D. Hotel je shraniti njihov vonj. Tega se je naučil v posebnem mestu, kamor ga je poslal parfumer, preden je umrl. ŽEnsko je namazal z mastjo in jo shranil v posodo, dodal alkohol in izparel vonj.. ter utekočinil v stekleničko. Ženske mu tega niso pustile, ker se jim je zdelo nagnusn, zato je moral žensko ubiti. Pobijal je lepe ženske, da je zbiral njihove parfume. Zbral je več različnih prafumov in jih zmešal. Ko so ga dobili je vzel stekleničko s sabo. Na dan ko naj bi umrl, je stekleničko udprl in vsi so se mu poklonili, saj je bil vonj božanski. Klicali so ga angel. Množica se je začela slačiti in se ljubiti. Bil je osvobojen. Ker pa sam ni imel vonja in ženske si je parfum zlil na glavo. Tako da so ga ljudje pojedli. Na koncu vidimo ostanek roke. Film je dobro narejen. Glasba sovpada z filmom. Je zelo čustven na trenutke. Cel film je rahlo romantičen, ampak na trenutke nagnusen. Nisem dobil občutka dolžine, čeprav je trajal skoraj 2 uri in pol. Predvsem je dobra zgodba, na žalost pa nima posebnega nauka. Razen mogoče da so morilci egoisti, s posebnimi darovi. Res pa vsak morilec misli da dobro dela.

— rob3rt
2.12. 2006 ob 10:58

najbolj brezvezn film kar sem si ga kdaj ogledla, tako brezvezen, da sem se na sredini filma vstala in odšla z dvorane pol pa se 1uro sekirala za tistim jurjom, ki sem ga pustla v koloseju...

— :)
3.12. 2006 ob 17:25 zvezdica

Film sem si ogledala včeraj in moram reči, da je res nekaj posebnega. Tako kot ni za vsakega film Učinek metulja in Črna dalija, tako tudi ni ta film. Mora ti ta žanr biti blizu. Name je naredil vtis. Res izvrstno posnet. Kljub temu, da traja več kot 2 uri in da sem ga gledala od 23:30 dalje, mi je minilo zelo hitro. Jean-Baptiste te kar potegne vase. Kljub temu, da je moril, nekako sočustvuješ z njegovo življenjsko zgodbo, z njegovo strastjo. Celotna njegova bit je obsedenost z vonjem. Vonj je njegovo življenje, njegova ljubezen, njegova strast. Vse se je začelo z vonjem ženske, ki bi jo lahko ljubil, a jo je po pomoti, nehote ubil. Od takrat je postal obseden z vonjem lepih žensk in je iz vonja žensk naredil parfum, ki je obnorel svet oz. bi ga lahko, če bi to bilo tisto, kar si je želel. Vendar, ko je našel, kar je iskal, ustvaril, kar je ustvarjal, ni v vsem tem več našel pomena. Konec je absurden - grotesken, njegova smrt je bila tako kruta kot njegovo rojstvo. Če boste slučajno gledali film, vam ne bi rada povedala preveč. Lahko rečem, da je film vreden ogleda in ga res priporočam. Je težek film, pa vendar razumljiv in ti da misliti. Moram prebrati knjigo. Kapo dol režiserju. Ocena: 9/10

— Nardi
9.12. 2006 ob 11:44

Uh..kakšen super film. Takšnega pa že dolgo ni blo na sporedu. Same vonjave. Ko sem prišla ven iz kinodvorane sem vse začela vonjati. Kako je dišalo vse :)) Krasen film.

— lolipop
9.12. 2006 ob 21:31

Meni se zdi,da je film ful napet,samo ni mi pa všeč,da je moral vse te lepe ženske,ker so pać tako lepo dišale-ubit-pa še pobrit-res je psiho.

— WIKY
11.12. 2006 ob 11:08 zvezdica

Film ocenjujem pozitivno, čeprav bi knjigo postavila stopničko višje. Pohvalim lahko predvsem spretnost režiserja, ki je znal z uporabo vizualnih elementov (barv, posnetkov pokrajine, predmetov, ljudi ...) in glasbe "naslikati" svet vonjav. Grenouille se mi je zdel, v primerjavi z romanom, preveč idealiziran (beri lep, čeden mladenič). Tudi prizori nasilja so močno estetizirani. (imam precej slab želodec, vendar mi ta film zares ni povzročil nobene težave) Morda je za malenkost preveč pripovedovalskega načina, ki je bolj po meri romana kot filma. Priporočam gledalcem, ki imajo radi romane, ki jih malenkost nadrealistične zadeve ne zbegajo preveč.

— Sončnica
17.12. 2006 ob 20:30

BREZ KOMENTARJA!!!Bolšega filma v tem letu ni bilo!!MOČNO PRIPOROČAM OGLED FILMA!!

— lara
18.12. 2006 ob 9:59

ej a je film za kej?ker jest sm prebrala knjigo pa me ful zanima če je tut film tk dobr kokr knjiga.

— maja
19.12. 2006 ob 15:08

Film Parfum me je ocaral, kot se noben film do sedaj. Pozirala sem ga, cas je zame kar obstal. Fantasticen film! Vse cestitke ustvarjalcem. Na koncu filma sta prijateljica in njen fant rekla: "dolgocasno,predolgo se je vleklo". Kar ne morem verjeti, da ga nista dojela. ODLICNO, SIGURNO GA PRIDEM SE ENKRAT POGLEDAT!!! FENOMENALEN FILM! LP,M&B

— Film Parfum
29.12. 2006 ob 23:23

super film,res!! vreden ogleda

— nika
14.1. 2007 ob 9:26

Film je preprosto odličen. Za druge, ki vam je bil film "krneki" pa predlagam da malo razvijete svoj filmski okus, ker imate raje običajne stvari brez krvi in kančka domišlije, ki so bile že 100× videne :)

— Void
14.1. 2007 ob 13:54

Jst sm prčakvala, da bo film bl tak.več 'akcije' glede na to da je definiran kt triler.ampak pol na konc me vsekakor ni razočaral, ker je ful dobr narjen, posebn s posebno zgodbo! Priporočam vsem k se kolkr tok zastopjo na filme pa ne rinejo sam v eno zvrst.

— Erzsebet
30.1. 2007 ob 15:58

Film mi je bil tako blazno vsec, da sem ga gledala znova in znova, vsak dan. Na koncu sem se zacela ze sprasevati ali je kaj takega sploh mogoce. Totalno meje prevzev. Film je fantasticen!

— ana
30.1. 2007 ob 16:03

da ne boste mislni da ne znam slovensko.Mal napakc je blo v texu ,ma verjamem, da je bil point povedan.

— ana
3.3. 2007 ob 14:47 zvezdica

Še po 3 mesecih nisem pozabila tega filma, saj te popelje do nepozabnega doživetja "parfuma". Film mi je ostal v glavi prav zaradi edinstvenosti. Na trenutke se mi je Jean -Baptist Grenouilleu- glavna vloga, zasmilil. Prvi deli filma so bili kruti, mogoče je zaradi te krutosti in ubistvu zaradi realnosti film nepozaben. Absolutely fabulous!

— ejatem
26.7. 2007 ob 15:50 zvezdica

nism mogla vrjet d j ta film tuk fajn ! osupla sm gledala film! glavni igralec se je zares potrudil! ocena: 9.5/10! en najbolših filmov kar sem jih nasploh gledala

— anc
2.11. 2007 ob 21:56 zvezdica

Ok...meni je sicer jasna poanta filma,čeprav knjige nisem prebral... Toda kaj ta zadeva želi biti?Novela,bajka,pr avljica,fantazijski thriller? Vsi (ali večina) je film uvrstila na sam vrh in ga častila,toda ne jaz...edino kar me je navdušilo,je bila slika,pokrajine in kostimi...kaj pa naj rečem o zgodbi?Nekdo ki ima tako neprecenljiv dar,ga mora nujno uporabiti za delati zlo? In kaj reči o koncu...kaj je morala zgodbe?Da je življenje ena sama velika orgija in teženje k temu,da če želimo doseči popolnost,moramo to storiti na plečih drugih in jih žrtvovati? Ljubezen nima nič z iskanjem popolnosti...ljubeze n preprosto JE...ostalo je kič...kot tale zgodba!

— Dario
7.2. 2008 ob 15:22

nic posebnega...najboljsi in najbolj smesen edino konec

— Tjaša
21.5. 2008 ob 2:00

no nam je učiteljica(zg) rekla da je ful dobr in upozarja tisti čas k se niso skor nč umival. me zelo zanima kak je.

— shain
10.7. 2008 ob 2:00 zvezdica

Parfum je film z zgodbo. Biografijo o posebnem fantu, ki je bil obdarjen z zelo dobrim nosom. Zato spozna vonjave vsake stvari na tem svetu. In ta fant ima željo. Zelo veliko željo. In to željo hoče uresničiti, pa tudi, če bi moral zanjo ubijati. To je zgodba, to je popotovanje skozi kruto realnost, ki je ne premore nobeno drugo popotovanje. To je popoln film o eni sami stvari: o želji človeka, za katero bo le ta naredil prav vse, da bi jo uresničil in s tem osrečil sebe in druge.
Seveda pa ne smemo pozabit še na kostume, sceno, igranje, živahno kamero in pa super soundtrack, ki so le še pika na i v tej prečudoviti, popolni mojstrovini.
ZELO vredno ogleda!
Ocena: 5/5

— fAjŁi
3.8. 2010 ob 8:59

Film je čista poslastica, ki ti popestri dan. Ni pa za vsakega, predvsem ni za tiste, ki imate radi lahke filme, kjer vsebina ni bistvena tipa Predator, Pirati iz Karibov, ipd.

— Redcock
16.11. 2010 ob 17:59
Komentar razkriva vsebino oziroma konec filma! Prikaži
29.1. 2011 ob 12:34

Parfume kupujem v parfumeriji http://parfumcek.si , kjer je parfum cenejsi in original.
<a href="http://parfumcek.si">Tukaj</a>

— Janez Jansa
17.2. 2013 ob 11:17

Film sem videla šele včeraj na Tv. Super film, sploh glavni igralec, scenografija pa sploh! Tisti, ki pravite, da je film beden res ne vem po kaj sploh hodite v kinematografe. Tudi ne vem kaj je tako gnusnega v njem?? Sploh ne kaže kako je ubil ženske, bolj nakaže. Gnusno bi bilo, če bi jih zaklal, razrezal itd. Skratka vredno ogleda.

— Marty

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.