Ostanek časa
Zgodba
Tridesetletni Romain (Melvil Poupaud) je modni fotograf, ki mu vse uspeva: ima cvetočo kariero, lepo stanovanje v Parizu in privlačnega partnerja Sasha (Christian Segenwald). Vse to se razblini, ko omedli med snemanjem. Izvidi pokažejo, da ima raka v zadnji fazi. Njegove možnosti za preživetje so minimalne in Romain odkloni zdravljenje. Sklene, da bo svojo bolezen zatajil vsem, razen babici (Jeanne Moreau). Edino njej zaupa, ker sta si bila vedno blizu in, kot ji neprizanesljivo pove, je tudi ona blizu smrti, čeprav je zelo vitalna in se baše z zdravili, da bi lahko "zdrava umrla". Zavest o bližnji smrti ga plaši; zato se odloči za nenavadne, celo čudaške poteze. Sashu očita, da živi na njegov račun in ga odslovi; silovito nadere mamo, ki pričakuje, da ji bo podaril vnučka, čeprav ve, da je gej, in sestro Sophie, ljubečo, a po njegovem mnenju dušečo mamico dveh malčkov. Čedalje pogosteje se mu pred očmi pojavljajo slike iz otroštva, kot bi mu otrok v njem hotel nekaj povedati. Nepričakovana ponudba natakarice Jany (Valeria Bruno Tedeschi), ki ne more zanositi, ker je njen mož neploden, mu bo pomagala, da se sprijazni s koncem. Mlada ženska ga v zadregi prosi, če bi hotel spati z njo: z možem sta opazila, kako čeden je Romain. Ko mu sestra napiše, kako jo je prizadel njegov izbruh, jo pokliče in se spravi z njo. Tudi od Sasha bi se rad poslovil. Ne zmore moči, da bi mu povedal, kako hudo bolan je. Rad bi se še zadnjič ljubil z njim, kar pa mladenič, ki je končno dobil delo po Romainovi zaslugi, odkloni. Romain se bo vseeno ljubil - in to v troje, ko se bodo z Jany in njenim možem našli v hotelski sobi. Ko Jany zanosi, jo prosi, da ga pokliče, ko se bo začel otrok premikati. Romain odide na morje, na plažo polno ljudi, ki imajo pred sabo še vse življenje, in se spokojno uleže na pesek...
O filmski ekipi
François Ozon je posnel drugi del trilogije o žalovanju, ki jo je začel leta 2001 s filmom Pod peskom (Sous le sable). Portretu Marie (Charlotte Rampling), ki po moževem izginotju doživlja smrt drugega, sledi Ostanek časa, ki prikazuje doživljanje lastne smrti. V režiserjevih besedah: "Zanimala me je pot umirajočega Romaina, ki bo prešel več faz - od jeze do zanikanja in končnega sprejemanja. Ni mi bilo do tega, da bi predstavil junaka, ki dela izredne stvari. Pokazati sem hotel konkretno situacijo: kako živi človek, ko ve, da bo umrl? Kaj čuti, kako se odloča? Ne gre mu toliko za to, da se spravi z drugimi; spraviti se mora predvsem sam s sabo." Romain reagira kot živali: ko zaslutijo, da se smrt bliža, se umaknejo v kot, nočejo, da kdo najde njihovo truplo. Čuti potrebo, da bi bil sam s sabo, s svojim otroštvom. Drugih noče mučiti. Raje pobegne, kar je dvorezen meč: bližnjim prihrani bolečino, toda kasneje jih bo nujno preganjal občutek krivde. Namesto da bi partnerju povedal, kaj je z njim, se raje razide z njim. Ločitev pred dokončno ločnico med življenjem in smrtjo.
Avtor filma Osem žensk ni še nikoli posnel dela, ki bi tako slonelo na osrednjem moškem liku. Zato mu je bilo pomembno, da se gledalci "zaljubijo" v Romaina, da bi lahko sočustvovali z njim in ga spremljali na njegovi poti. Morda se je tudi zaradi tega odločil, da bo vnovič sodeloval z direktorico fotografije Jeanne Lapoirie. Želel si je ženskega pogleda, ki bo poudaril Romainovo lepoto.
Kako se je režiser odločil, da bo vlogo Romaina zaupal Melvilu Poupaudu, igralcu, ki že od malih nog režira zelo osebne kratke filme? Seveda ga je opazil že prej. Všeč mu je bil zlasti v filmu Poletna pravljica (Conte d'été), v katerem ga je Erich Rohmer snemal z enakim erotičnim nabojem kot dekleta. Prevzelo ga je tudi dejstvo, da Melvil Poupaud sam snema in predvideval, da ju bo še dodatno povezal ta obrtni odnos do filma. Ni se zmotil: odlično sta se ujela, ker je Melvil hitro dojel njegov način ustvarjanja filmov. Scenarij ga je pretresel; čutil se je zelo blizu junaku in takoj sprejel njegovo pot, njegov odnos do drugih, zlasti do staršev. Vedno je sanjal o tem, da bi dobil pomembno vlogo v pomembnem filmu, pod taktirko pomembnega režiserja. Dobil jo je, jo uspešno odigral in po tej izkušnji se čuti spokojnejšega.
V prizoru, ki je, v Ozonovih besedah, "srce filma", Romain obišče babico. To ključno, čeprav kratko vlogo je ponudil legendi francoskega Jeanne Moreau. Njena prva reakcija je bila: "Upam, da ni vloga babice". Toda to je kmalu prebolela, ker je "François izreden človek in izreden režiser, kar gre z roko v roki ". Ona bo že vedela: delala je z takimi režiserji, kot so Elia Kazan, Joseph Losey, Rainer Werner Fassbinder, Luc Besson, Wim Wenders, Ismael Merchant, Michelangelo Antonioni.
Da bi prepričal producente, ki ne marajo "koščenih" filmov, je režiser razširil scenarij, dodal nekatere like in posnel "mesnato" verzijo. Ker pa je bil čedalje bolj prepričan, da se mora zgodba osredotočiti na Romaina, je v montaži izrezal "odvečne" prizore. To je, pravi Ozon, njegov luksuz, ki si ga lahko danes privošči kot uspešen režiser.
V komentarjih gledalcev in kritikah filma se ponavlja ista misel: Ostanek časa je, kot vsi dobri filmi o smrti, film o življenju. Človek je že tako narejen, da zna šele v senci smrti resnično ceniti življenje.
Tvoj komentar
Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z .
S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.
Tipična francoska jajca.