Kolosej
Film distribucije Continental Film

Operacija Valkira

vojna drama
Po neverjetni resnični zgodbi
Podnapisi
Na sporedu od: 26.2.2009, Kolosej Ljubljana
26.2.2009, Kolosej DeLuxe Kranj
2h 1min / 121min
Leto: 2008
Država: ZDA, Nemčija
Jezik: angleščina, nemščina
Scenarij: Christopher McQuarrie in Nathan Alexander
Režija: Bryan Singer
Režiser filmov Osumljenih pet in Možje X osvetljuje resnično ozadje najbolj razvpitega, a spodletelega atentata na Adolfa Hitlerja, v času druge svetovne vojne. Vojaški poveljnik Claus se, razočaran nad nesmiselnostjo vojne, ranjen vrne iz afriških bojišč in vzpostavi stik z vplivnimi generali, ki načrtujejo Hitlerjevo odstranitev. Claus naredi pretkan načrt prevzema oblasti, zaupajo mu tudi izvedbo atentata, toda na usodni dan številne nepredvidljive malenkosti povzročijo neizbežen propad drzne spletke.

"Führerjeva obljuba o miru in blaginji se ni uresničila, ampak je utrla pot opustošenju. Zločini, ki jih je zagrešila Hitlerjeva SS, so madež na časti nemške vojske.

Po častniških vrstah se širi gnus zaradi zločinov, ki so jih zagrešili nacisti – umori civilistov, mučenje in stradanje ujetnikov, masovno uničenje Židov. Moja dolžnost kot častnika ni več rešiti svojo državo, ampak rešiti človeška življenja.

Ne  morem najti  niti enega dovolj pogumnega generala, ki bi se bil pripravljen soočiti s Hitlerjem. Znašel sem se obkrožen z možmi, ki se nočejo – ali se niso pripravljeni – soočiti z resnico. Hitler ni le najhujši sovražnih vsega sveta, ampak tudi najhujši sovražnik Nemčije.

Do spremembe mora priti…"

- Tom Cruise kot polkovnik Claus von Stauffenberg v Operaciji Valkira

Film temelji na resnični zgodbi. Tom Cruise igra polkovnika Clausa von Stauffenberga v napetem filmu Operacija  Valkira, kroniki drznega in bistroumne zarote ubiti enega najbolj zlobnih tiranov, kar ji je svet kdajkoli poznal. Polkovnik Stauffenberg je ponosen vojak in zvest častnik, ki ima rad svojo državo, vendar je prisiljen z grozo opazovati, kako je Hitlerjev vzpon pripeljal do dogodkov druge svetovne vojne. Še naprej je služil v vojski, a ves čas upal, da bo nekdo nekako zaustavil Hitlerja pred uničenjem Nemčije in Evrope. Zavedajoč se, da se čas izteka, se Stauffenberg odloči ukrepati sam. Tako leta 1942 samoiniciativno poskusi prepričati starejše častnike na vzhodu, da bi se soočili in vrgli Hitlerja z oblasti. Ko leta 1943 okreva po ranah, ki jih je dobil med spopadom, Stauffenberg združi moči z nemškim odporniškim gibanjem. To dlje časa trajajočo civilno zaroto proti Hitlerju so sestavljali moški, ki so se skrivali med najvišjimi vojaškimi vrstami. S pretkano strategijo uporabiti Hitlerjev lastni načrt v sili za stabilizacijo vlade v primeru njegove smrti – Operacija Valkira – hočejo ta načrt obrniti na glavo ter tako odstraniti tiste na oblasti in onesposobiti Hitlerjev režim, ti moški načrtujejo atentat na diktatorja in vreči njegovo nacistično vlado.

Vse je pripravljeno. Na kocki so prihodnost sveta, usoda milijonov ter življenja njegove žene in otrok. Stauffenberg se spremeni iz nekoga v množici, ki nasprotujejo Hitlerju, v nekoga, ki mora sam ubiti Hitlerja.

Film so posneli v Nemčiji na različnih lokacijah, med drugim tudi tam, kjer so se številni dogodki dejansko zgodili, med drugim v zgodovinskem Bendlerblocku.

Zgodba se začenja:

Kako so se po obisku Berlina Bryan Singer, Christopher McQuarrie in Nathan Alexander podali pa popotovanje, da bi nemško uporniško gibanje pripeljali iz senc...

Čeprav so dogodki in junaki Valkire  resnični, so precej podobni zgodbam in junakom, ki so od nekdaj pritegnili pozornost Bryana Singerja, režiserja filmov Osumljenih pet, Možje X in Superman se vrača. Izvršni producent Chris Lee in dolgoletni Singerjev sodelavec pravi: "Bryanove filme vedno odlikujejo kompleksni liki, čustva ter popolna odsotnost črno-belega, vse to  pa povezuje občutek za akcijo in ritem. Bryanova sposobnost uravnotežiti veliko zanimivih likov se je začela že pri Osumljenih pet in nadaljevala z Možmi X. Zdaj ta sposobnost prispeva nekaj zares mogočnega k mozaiku izjemnih posameznikov, ki nastopajo v Valkiri."

Na zgodbo Valkire je Singerja opozoril Christopher McQuarrie, ki je prejel oskarja za scenarij za Osumljenih pet.  Pozimi leta 002 se je McQuarrie mudil v Berlinu, kjer je raziskoval za nek drug projekt. Med ogledom mesta je naletel na ulico Stauffenbergstrasse, ki so jo poimenovali po pripadniku nemškega odporniškega gibanja Clausu von Stauffenbergu. Tam je našel tudi Bendlerblock, kraj, kjer stoji spomenik nemškemu odporniškemu gibanju, kar je McQuarrie zelo ganilo. "Berlin je mesto spomenikov," je vodič povedal McQuarrieju, "vendar je to edini spomenik kateremukoli Nemcu, ki je služil med drugo svetovno vojno."

"Seveda sem hotel izvedeti več," pravi McQuarrie."To je bila zelo kompleksna, izjemna zgodba, ki je večina ljudi izven Nemčije še nikoli ni slišala. Ta zgodba ni le razkrivala, da vsi Nemci niso podpirali Hitlerja, da je bilo mnogo vrst upornikov, med drugim tudi v vojski, in da so se bili nekateri pripravljeni upreti in reči ne. Več ko sem izvedel, bolj sem spoznaval, da bi bil to fantastičen film."

In tako se je začelo. McQuarrie je nadaljeval z raziskavami. Pritegnil ga je Stauffenberg in njegova ključna vloga pri načrtovanju atentata na Hitlerja  20. julija 1944 – vključno s tem, da je nazadnje sam nosil bombo, ki naj bi spremenila svet. McQuarrieja je vse bolj zanimalo, kaj nekatere moške žene v takšna neverjetno drzna dejanja in kako močno vest morajo imeti, ko so stisnjeni v kot. Zgodba zanj ni bila le zelo napeta, to je bila tudi zgodba o izjemnem pogumu in o tem, kako pogum deluje pod izjemnim pritiskom.  "Vedno me privlači tematika, ko je nekdo prisiljen stopiti iz svoje realnosti in s tem postati večji človek," pravi McQuarrie. "Stauffenberg in njegovi sozarotniki so bili ugledni možje, ki so imeli žene in otroke. Vedeli so, da imajo bolj malo možnosti za uspeh, vedeli so, da jim neuspeh zagotovo prinaša pogubo. To smo s to zgodbo hoteli počastiti."

McQuarrie in Nathan Alexander sta se lotila raziskav. Pregledovala sta knjige, članke, sodne zapiske in arhivske posnetke. Bila sta čedalje bolj navdušena. "Stauffenberg je fascinanten lik, karizmatični nemški častnik z enim očesom in eno roko," pravi Alexander."Več ko sem vedel o njem, bolj me je očaral s tem, kdo je bil in zakaj se je nazadnje odločil storiti, kar je storil."

 McQuarrie in Alexander sta na začetku dovolila, da je raziskava narekovala Valkirino zgodbo."Nikakršnega cilja si nisva zadala," pravi McQuarrie. "Dejansko sva začela tako, da sva sledila dejstvom. Čedalje bolj nama je bilo jasno, da gre za kontroverzno zgodbo, mnogo različnih mnenj je o tem, kdo so bili vsi udeleženi – od Stauffenberga do Becka in Olbrichta – in kaj je vsak od njih hotel. Hotela sva povedati kar najbolj resnično zgodbo v dveh urah, hkrati pa današnjemu občinstvu posredovati pritisk in napetost. Sredi te napete pripovedi sva hotela zares ujeti duha, ki je gnal te može."

Edini pomembni spremembi, za kateri sta se nazadnje odločila McQuarrie in Alexander, sta bili časovna strnitev dogodkov za dvourni scenarij in združitev nekaterih udeleženih likov. Čeprav so za sodelovanje obesili okoli 200 vpletenih, 700 pa jih je bilo aretiranih zaradi neposredne povezanosti z zaroto 20. julija, je tesno stkana filmska pripoved dovoljevala samo peščico ključnih likov.

McQuarrie  in Alexander sta se soočila tudi s svojstvenim izzivom, kako ohranjati občinstvo v napetosti, saj je konec koncev dobro znano, kakšna je bila Hitlerjeva usoda. Sta pa odkrila, da je bila bomba samo del zgodbe.Posledice in eksekucija Operacije Valkira pa so bile polne presenečenj – od usodnega oklevanja do naraščajočega poguma – da se je napetost zlahka stopnjevala.

"Napetost zgodbe ima korenine v naklonjenosti, ki sva jo razvila do likov," pravi McQuarrie."Napetost temelji na spremljanju tega, kaj vsak od teh mož prestaja, ko se odloča, ali se bo pridružil zaroti, in na spremljanju odločitev, ki jih sprejemajo ob usodni eksekuciji."

Čeprav sta McQuarrie in Alexander začela globoko spoštovati vse sodelujoče pri nemškem uporniškem gibanju, sta se spraševala tudi, kako so ti navidez načelni in častni možje sploh lahko služili pod Hitlerjem, posebej, ker so vedeli za grozodejstva koncentracijskih taborišč. Menita, da mnogi v vojski sploh niso vedeli za nečloveške stvari, ki so se dogajale pod Hitlerjem, dokler ni bilo že prepozno. Ti moški so bili zelo resno predani tudi nemškemu ljudstvu – ki je bilo zapečateno precej pred Hitlerjevim prihodom na oblast. Mnogi uporniki so se spraševali, kako se držati prisege, zavedajoč se hkrati, kako nujno je v času vojne vreči s prestola njihovega vodjo.

"Gre za kulturo, v kateri so ljudje resnično verjeli, da ko enkrat daš besedo, jo daš za vse življenje, in vsi ti možje so prisegli zvestobo Hitlerju," pravi McQuarrie. "Vendar so nazadnje prišli do spoznanja, da je Hitler prelomil svojo obljubo , ki jo je dal državi in sicer z grozodejstvi, ki so jih zakrivili on in njegovi ministri. Spoznali so, da morajo zavoljo drugačne prihodnosti nekaj spremeniti – četudi je to pomenilo, da jih bodo njihovi sodržavljani imeli za izdajalce. To je bila grozna moralna dilema."

Mnogi najboljši in najsijajnejši, ki so prihajali iz aristokracije in so bili domoljubi vse življenje, so se vojski iz čuta dolžnosti pridružili že med prvo svetovno vojno, ali pa, tako kot Claus von Stauffenberg, leta 1926, precej pred Hitlerjevim vzponom.Mnogi med njimi so dvomili v Hitlerjevo politiko sredi tridesetih, ko se je začela po državi širiti vojaška agresivnost in nasilje zoper Žide in druge. "V tistem času je močno prevladovalo mnenje, da je aristokratova misija služiti državi in njenim ljudem, zato se jih je toliko – med drugim Stauffenberg, Tresckow in Olbricht – pridružilo vojski," pravi McQuarrie. "Vendar so številni možje nasprotovali Hitlerjevim načrtom in izgubljali zaupanje vanj, ko se je vojna razbohotila. Spoznavali so, kaj se dogaja Židom in Rusom."

Grozljivo ravnanje z Židi, ruskimi civilisti in vojnimi ujetniki po vsej Evropi je postalo ključnega pomena za spreobrnitev mnogih, med drugim tudi Stauffenberga. Bryan Singer pravi: "Presenetilo me je, ker je mnoge pripadnike vojaškega odpora že zelo zgodaj prizadelo ravnanje z židi in resnica o masovnih eksekucijah. Zaradi tega so začeli verjeti, da morajo ne glede na vse nekaj storiti."

Eden od ključev strukture scenarija je bilo tudi razkritje pomembnosti Operacije Valkira, nacionalnega načrta za nujne primere, ki ga je oblikoval Hitler sam, da bi zavaroval vlado pred državljansko nepokorščino, če bi bil ubit ali če bi ga skušali spodnesti. Po ukazu naj bi Nemška rezervna armada prevzela nadzor nad ključnimi vladnimi mesti, dokler ne bi bil red znova vzpostavljen – to dejstvo so zarotniki bistroumno skušali uporabiti v svoj prid. Skrivaj so spremenili zapleten načrt. Uporniki so upali, da bodo ubili Hitlerja in Nemčijo vzeli nacistom in vzpostavili svojo vlado v kaosu, ki bi sledil atentatu.

"Jasno smo hoteli poudariti, da atentat na Hitlerja ni bil dovolj, saj ni jamčil padca nacistične vlade. Morali so najti tudi način, da bi spodkopali njegov režim," pravi McQuarrie. "Stauffenberg in njegovi sozarotniki so Operacijo Valkira uporabili, da bi bilo videti, kot da je Hitlerja ubil njegov najožji krog, ki je skušal tudi zavzeti Berlin.Izdajajoč se za zakonito vlado bi uporniki hitro mobilizirali vojaške rezerviste, ki bi aretirali Hitlerjeve pomočnike in prevzeli nadzor nad vlado."

Če bi vse teklo kot po maslo, če načrt ne bi spodletel na toliko majhnih, a pogubnih načinov, ali bi Operacija Valkira lahko uspela? "O tem lahko samo ugibamo," pravi McQuarrie. "Nihče ne more reči, kaj bi se zgodilo, ker je bilo na delu toliko različnih dejavnikov. In konec koncev so zarotniki dosegli, kar so najbolj upali: svetu so pokazali, da obstajajo Nemci, ki so se pripravljeni upreti."

Singer se je sestal tudi z ljudi, ki so mu nudili perspektivo od znotraj. "Imeli smo zasebna srečanja z družino Stauffenberg," pravi. "Po drugi strani pa smo se srečali tudi z nekdanjim Hitlerjevim telesnim stražarjem, ki je bil po mojem prepričanju zadnji človek, ki je zapustil bunker, v katerem je Hitler storil samomor.  Do teh srečanj je prišlo posebej zato, da bi dobili nove perspektive in zamisli za film. Dobili smo veliko podatkov, določene stvari pa smo prav zaradi njih spremenili."

Kratka zgodovina nemškega upora proti Hitlerju

Eden od še vedno prevladujočih mitov o drugi svetovni vojni je, da so bili vsi Nemci nacisti, zvesti Adolfu Hitlerju.To sploh ni bilo res, saj je obstajalo več skupin, ki so skrivaj ali odkrito nasprotovali režimu Adolfa Hitlerja po njegovem prihodu na oblast leta 1933.To so bile skupine študentov (med drugim slavna odporniška skupina Bela vrtnica, katere člani so tvegali in tudi umirali, ko so raznašali letake, na katerih so obtoževali nacistično vlado in pozivali ljudi, naj jo vržejo), verske skupine in raznolike politične skupine, vključno  z znanstveniki in komunisti, ki so se zoperstavljali nacizmu, zaradi česar so morali v zapor ali celo v smrt. Sophie Scholl in njen brat Hans sta bila obglavljena zaradi njune vloge v Beli vrtnici.

Ko so Hitlerjeve ambicije za državo rasle in ko se je v tek pognala groteskna mahinacija holokavsta, so se pojavljali tudi številni pogumni posamezniki z vestjo in s samostojnimi dejanji upora, ko so skrivali in pomagali Židom ter zaveznikom priskrbeli podatke, poleg tega pa niso hoteli ubogati nacističnih ukazov. Nekateri med njimi, na primer Oskar Schindler in pastor Niemöller, so legendarni. A morda najmanj znani in najbolj mogočni člani nemškega odpora ostajajo tisti, ki so bili predani bojevanju zoper Hitlerja znotraj sistema – vojaki in politiki na visokih položajih, ki so bili zgroženi nad dogajanjem v njihovi državi in so poskušali kovati zarote, da bi storili edino, kar bi lahko spremenilo prihodnost: vrgli vlado. Motivi teh posameznikov so bili verjetno precej različni. Nekateri so zgolj upali, da bodo ustoličili manj nevarnega diktatorja, drugi so si želeli povsem spremeniti nemški politilčni sistem, tretje je gnala predvsem človeškost. Pa vendar je bil vsak prepričan, da je Hitler katastrofa za državo, ki jo je potrebno zaustaviti za vsako ceno.

Že leta 1936 obstajajo dokazi, da so nemški častniki pod vodstvom generalporočnika Hansa Osterrja načrtovali atentat na Hitlerja.Leta 1938 je skupina zarotnikov, med katerimi je bil general Ludwig Beck (ki je imel kasneje ključno vlogo tudi pri zaroti 20. julija), na predvečer vojne načrtovala Hitlerjevo aretacijo, a načrt je šel po zlu. Resno je bilo Hitlerjevo življenje ogroženo leta 1939, ko je tesar Georg Elser z delovnega mesta ukradel eksploziv in izdelal bombo, peklenski stroj, ki jo je skril v steber v bližini odra, na katerem je vedel, da bo govoril Hitler. Načrt je skoraj uspel.A ko se je Hitlerjev govor končal prej, kot je bilo pričakovano, je bomba eksplodirala prepozno in ubila osem ljudi, ki so stali v bližini. Elserja so novembra 1939 aretirali in ga ubili v Dachauu dva tedna pred osvoboditvijo.

Še en poskus atentata leta 1943, ki ga prikazuje film, je načrtoval Henning von Tresckow.Ta je prepričal člana Hitlerjevega osebja generalporočnika Heinza Brandta, naj odnese paket v Hitlerjevo letalo. V njem sta bili dve bombi z vžigalnikom, ki so ju skrili v steklenici Cointreauja. A Hitler je imel še enkrat srečo, saj se bomba ni sprožila, verjetno zato, ker je bilo v skladišču letala tako ledeno, da je kemični detonator ostal brez moči. Tresckowa niso izsledili, zato je še naprej iskal metode in sredstva za atentat na Hitlerja.

To je doseglo vrhunec z zaroto 20. julija, ki je bila daleč najbolj ambiciozna med vsemi zarotami zoper Hitlerja, ne le zato, ker so načrtovali atentat, ampak tudi zato, ker je bil to načrt, da bi vrgli in zamenjali celotno nacistično vlado. Kratkoročno je žalosten konec zarote uničil mrežo anti-nacističnih zarotnikov znotraj vladnega kolesja. Zaradi sodelovanja pri zaroti so obesili okoli 200 ljudi, 700 so jih aretirali zaradi neposredne vpletenosti, 500 so jih aretirali avgusta 1944 kot potencialne sovražnike Reicha. (Usmrtitve sodelujočih pri zaroti so se nadaljevale do zadnjih dni vojne). Daljnosežno je zarota razkrila stran Nemčije, ki je bila povečini neznana, doma in v tujini. Čeprav so več let veljali za izdajalce, tiste, ki so načrtovali zaroto 20. julija, Nemci priznavajo zaradi poguma in žrtvovanja. Leta 2004 je takratni nemški kancler Gerhard Schröder položil venec za Clausa von Stauffenberga in njegove sozarotnike, rekoč, da so njihova dejanja opomin, da mora narod "znova in znova braniti vrednote svobode in tolerance, ki se nam danes zdijo samoumevne."

Časovna linija

30. januar 1933: Hitlerja imenujejo za nemškega kanclerja
30. junij 1934: Noč dolgih nožev: Hitler da umoriti vodje SA, ker so ogrozili njegovo oblast, med isto čistko ubijejo še druge politične nasprotnike
18. avgust 1938: poveljnik generalštaba Ludwig Beck da odpoved iz protesta zaradi Hitlerjeve vojaške agresivnosti in v svarilo pred katastrofo
Poletje  1938: generalporočnik Hans Oster organizira vojaško in civilno mrežo, ki se osredotoči na Hitlerjev atentat. Načrt spodleti.
 9. november 1938: Kristalna noč: razširi se nasilje zoper nemške Žide
1. septembra 1939: začetek druge svetovne vojne, ko Nemčija napade Poljsko
 8. november 1939: Georg Elser skuša z bombo ubiti Hitlerja, a mu spodleti
poletje 1941: Henning von Tresckow začne organizirati odpor znotraj Centra vojaških skupin
13. marec 1943: peklenski stroj Tresckowa v Hitlerjevem letalu ne eksplodiraŽ
7. april 1943: Claus von Stauffenberg je hudo ranjen v Tuniziji
24. januar 1943: Franklin D. Roosevelt in Winston Churchill zahtevata brezpogojno vdajo Nemčije
Poletje 1943: Tresckow, Friedrich Olbricht in Claus von Stauffenberg začnejo spreminjati Hitlerjevo Operacijo Valkira kot pripravo na prevrat
oktober 1943: Stauffenberg je imenovan za vodjo osebja v generalštabu pod Olbrichtom
11. julija 1944: opustijo prvi Stauffenbergov načrt za atentat na Hitlerja
15. julija 1944: drugi poskus atentata na Hitlerja v Volčjem brlogu prav tako opustijo
20. julija 1944: Stauffenberg sproži bombo v Volčjem brlogu in poskus prevrata se začne. Iste noči strelski vod usmrti Stauffenberga, Olbrichta, Albrechta Mertz von Quirnheima in Wernerja von Haeftena na dvorišču Bendlerstrasse.
30. aprila 1945: vojna je skoraj končana, Hitler stori samomor.
8. maja 1945: brezpogojna vdaja Nemčije

O igralcih

Tom Cruise (Claus von Stauffenberg) je v svoji 27-letni karieri dosegel neverjetne uspehe kot igralec, producent in človekoljub na področju zdravja in izobraževanja. Trikrat je bil nominiran za oskarja. Njegovi filmi so skupaj po svetu zaslužili 6 milijard dolarjev. Tej številki se noben igralec niti približno ni približal. Pred kratkim je bil izvršni producent Tropskega viharja. Leta 2007 je posnel Jagenjčke in leve ter Misijo: Nemogoče 3.

Delal je z izjemnimi režiserji, kot so Francis Ford Coppola, Curtis Hanson, Franco Zeffirelli, Ridley Scott, Tony Scott, Martin Scorsese, Roger Donaldson, Barry Levinson, Oliver Stone, Ron Howard, Rob Reiner, Sydney Pollack, Neil Jordan, Brian De Palma, Cameron Crowe, Stanley Kubrick, Paul Thomas Anderson, John Woo, Michael Mann in Steven Spielberg.

Za oskarja za najboljšo vlogo je bil nominiran za Rojen četrtega julija in za Jerryja Maguireja, za stransko vlogo pa za Magnolijo. Dobil je tri zlate globuse,  najboljši igralec – Rojen četrtega julija in Jerry Maguire; najboljši stranski igralec - Magnolia. Za zlati globus je bil nominiran še dvakrat – za Zadnje dobre može in Tvegan posel.

Cruise živi v Los Angelesu z ženo Kate in tremi otroki.

Kenneth Branagh (Henning von Tresckow) je diplomiranec Royal Academy of Dramatic Art in velika gledališka zvezda. Na odrskih deskah ne le nastopa, ampak tudi režira in piše scenarije.

Posnel je filme Henrik V,  Dead Again, Peter’s Friends, Much Ado About Nothing, Swan Song, Frankenstein, In the Bleak Midwinter (A Midwinter’s Tale), Hamlet, Love’s Labour’s Lost.

Pred kratkim je za HBO režiral As You Like It.

Nastopil je še v filmih Harry Potter in dvorana skrivnosti, Divji, divji zahod, Zvezdniki, A Month in the Coutry, Othello, The Gingerbread Man, Alien Love Triangle, The Theory of Flight, Rabbit Proof Fence, The Boat That Rocked.

Na televiziji je nastopil v Shackleton, Conspiracy, Warm Springs.

Bill Nighy (Friedrich Olbricht) posnel filme Podzemlje: vzpon likanov, Dreams of Leaving, Pravzaprav ljubezen, Podzemlje 1-2, Zvesti vrtnar, The Little Drummer Girl, Still Crazy, Love, Shaun of the Dead, Enduring Love, AKA, Lawless Heart, I Capture The Castle, Pirati s Karibov 2-3, Hot Fuzz, Valkyrie ter nadaljevanke The Men's Room, State of Play, Gideon's Daughter, The Girl in the Cafe.

Je izjemno cenjen gledališki igralec.

O režiserju

Bryan Singer je za film iz leta 1993 Public Access dobil veliko nagrado žirije na festivalu v Sundancu. Režiral je filme Osumljenih pet, (film je dobil dva oskarja: za najboljšega stranskega igralca - Kevin Spacey in za najboljši izvirni scenarij - Christopher McQuarrie).Njegov naslednji film je bil Vzoren učenec po noveli Stephena Kinga. Nato je posnel dva izjemno uspešna dela Možje X ter Superman se vrača. Režiral in/ali produciral še celo vrsto projektov v okviru svoje produkcijske hiše Bad Hat Harry Productions, ki jo je ustanovil leta 1994. Med drugim je produciral dokumentarec Look, Up in the Sky: The Amazing Story of Superman, miniserijo The Triangle ter film Trick ‘r Treat. Singer se je prvič podal na televizijo z Zdravnikovo vestjo (Dr. House), ki je prejela več nagrad emmy in zlati globus in ki je ves čas med najbolj gledanimi nadaljevankami. Je tudi izvršni producent nadaljevanke Umazan seksi denar. Njegovi projekti so po svetu zaslužili več kot dve milijardo dolarjev.

Komentarji

14.1. 2009 ob 0:00

na youtubu sem si ogledal triler tega filma in že napovedujem da bo ta film nova nominacija za oskarja in tudi nova filmska uspešnica...

— Blaž
19.2. 2009 ob 0:00

Najboljši Film Vseh Časov ! Nominiran mora biti za 10 Oskarjev ! Obvezno !

— Marko
26.2. 2009 ob 20:05

hud film morste gledat

— Valkirie
26.2. 2009 ob 20:05

Film je biu res NO.1! Čista 10-ka!¨Res men je biu film edn najboljših do zdej! OBVEZN OGLED!

— Nimam imena :D
27.2. 2009 ob 20:03

jah tkle...ZLO DOBR ampak zlo težk film
igrauci so supr ampak morš usaj mal vedt zakaj se gre u tistmu cajtu
PRIPOROČAM OGLED FILMA

— estii
1.3. 2009 ob 0:00

zelo zanimiv dober film

— xxx
1.3. 2009 ob 0:00

Film me je malo rečeno razočaral predvsem zaradi zopet premletega angleškega jezika ki ne spada k takemu filmu. Hitler govori angleško pa kje je to svet videl. Drugače pa ok.

— marko
2.3. 2009 ob 0:00

Dober film ... edina pomnkljivost, če se temu lahko reče tako je.. da, film poteka v nemčiji, da so to nemški vojaki, govorijo pa angleško..
Če bi bli nemški igralci, nemško govorenje.. bi bil prfekten film..

Čeprav pa je Tom Cruise odigral zelo dobro vlogo in med filmom pozabiš, da so nemci, ki govorijo angleško.

— Bracic
2.3. 2009 ob 0:00

Drgač OK film, sam je pa smešn ko nazi oficirji govorijo z ameriškim naglasom. :P

— Seba
3.3. 2009 ob 0:00

bedn film

— klarisacc111
6.3. 2009 ob 0:00

sej kdor film hoce gledat v nemscini lahko pocaka, da na net pride nemska sinhronizacija tega filma in je problem resen ;) ceprov razumem nemsk si ga bom useen rajs ogledala v anglescini :)

— Olympias
7.3. 2009 ob 14:33

Pjte si pogledat film, ker je res vreden ogleda! Zame osebno eden boljših filmov :)

— kr ena
7.3. 2009 ob 14:33

dobr film

— mustang
7.3. 2009 ob 14:33 zvezdica

Film je odličen. Ves čas napet z (ne) pričakovanim zaključkom. Priporočam vsem, ki jih vsaj malo zanimajo zgodovinska dejstva. Sama še danes ne razumem, kako jim po toliko poskusih ni uspelo. Pa vendar je človek nazadnje sam spregledal in si sodil. Če si ne bi, ostaja odprto vprašanje, ali bi naslednja operacija uspela. Dvomim tudi, če bi se našlo toliko pogumnih, ki so bili blizu, da bi poskus ponovili.

— Brina
14.3. 2009 ob 0:00

Priporočam ogled. Je eden boljših filmov zadnjega časa. Igralska zasedba je naredila svoje.

— ADOLF
14.3. 2009 ob 15:36

film ful dobr bi blo pa res ful dobr ce bi tom cruise govoril nemsko (kot je govoril na zacetku filma) in ostali igralci. to bi blo zakon

— Goran
14.3. 2009 ob 16:13

Film je kar dober .problem je ker zgobbo že doooolgo poznamo.Jaz bi raje naredil malo bolj zanimivo pa na začetku naredil zgodbo ki je uspela .V srdini bi povedau,da če bi uspelo bi rešilo marsi koga .Potem pa pravo zgodbo.Pa bi blo vse bol zanimivo;)

— ajger
19.3. 2009 ob 0:00

full dobr film. res res res...

— psiho
19.3. 2009 ob 15:59

Za mnoge ki ne veste je zgodovina Hitlerja krivična. Sploh si ni sodil, temveč je pobegnil in le nekateri vedo kam, ampak pšššššt, ne okoli govort!!!

— junior
20.3. 2009 ob 20:51

HUDD FILM
pejte gledat!

— juree
25.3. 2009 ob 0:00

Res fantastičen film, neverjetno kako jim je malo zmanjkalo. Res vsaka čast vsem, ki so se takrat tega lotili ! Definitivno ga bom gledal še enkrat!

— Matej
25.3. 2009 ob 16:37

Komur je bil film beden, pač ne razume zgodovine... Moje mnenje o filmu je odlično!

— Sasa
26.3. 2009 ob 16:36

eh mogl bi jim že prvi atentat uspet in bi še danes drugače živeli. škoda...

— kn0F
23.8. 2009 ob 0:54 zvezdica

Film sem si ogledal večkrat in dokaj natančno opisuje dogodke tistega časa.Zakaj je bilo več neuspešnih atentatov na Hitlerja,pa ne bi opisoval.Sicer je bila Hitlerjeva politika v duhu tistega časa in je temeljila na paroli tovarne delavcem Nemčijo Nemcem ,ki pa se je kasneje izkazala za zavajujočo.NISO BILI VSI VOJAKI IN OFICIRJI NACISTI,le v ožjem Hitlerjevem krogu so bili zbrani fanatiki,ki so jih po končani vojni zavezniki obsodili in kazni tudi izvršili...Glede Židov...teh po končani vojni niso marali nikjer,Ruska Rdeča armada,ki je osvobodila večino taborišč jih je napotila proti jugu,z popotnico:na zahodu vas ne marajo,pri nas niste zaželjeni,kjer so leta 1948 dobili svojo državo Izrael,ki pa leži na Plestinskem ozemlju in je muslimanska zemlja na kateri ti isti Židje-potomci že 50 let nekaznovano ubijajo Muslimane,to pa je v očeh svetovne javnosti kar nekako sprejemljivo.Gospodje in gospe Židje so zlo!!! Poskusi atentatov in atentati na Hitlerja se niso izvrševali zaradi zaščite Židov.Tudi če bi uspel prvi atentat na Hitlerja ,ne bi nič drugače živeli,Zavezniki so zažgali Dresden,pa nihče ni odgovarjal.Ti isti zavezniki so nam vzeli TRST in če ne bi imeli MARŠALA TITA bi bila meja preko Ilirske Bistrice.in še in še...Nemška vojska se je vedno bojevala viteško,kar pa Hitlerju ni bilo po godu.zato je imel horde podtalnih enot,ki so izvajala grozodejstva.Redna vojska tega ni izvrševala in odobravala zato so ga večkrat žal neuspešno poskusili umoriti.Wermacht ni temeljil na nacionalizmu,primer Afriški korpus General Feldmaršal Erwin Rommel-Puščavska lisica.Tudi njega je dal umoriti Hitler.Še danes se vsako leto na njegovem grobu zberejo še živeči udeleženci 2.svetovne vojne,Američani,Angleži,Nemci itd in se mu poklonijo.Ta isti Rommel je v 1.svetovni vojni Italjane-lahe pognal v beg iz slovenskega ozemlja,vse do TRSTA in ga osvobodil.Sam film je namenjen zabavi in za vas mladiče lahko tudi poučen.

— Otto
12.12. 2009 ob 16:25

bedaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

— lala
12.2. 2010 ob 21:25

hudo...glavno kar film prikazuje je ČAST

— atos

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.