Kolosej
Film distribucije Blitz Film & Video Distribution

Oliver Twist

drama
Na sporedu od: 15.6.2006, Kolosej Ljubljana
20.7.2006, Kolosej De Luxe Kranj
2h 10min / 130min
Leto: 2005
Scenarij: Ronald Harwood po romanu Charlesa Dickensa
Režija: Roman Polanski
Klasična zgodba Charlesa Dickensa s pomočjo scenarista Ronalda Harwooda in Romana Polanskega (ki sta skupaj ustvarila tudi z oskarjem nagrajeni film Pianist) znova prihaja na velika platna. Oliver Twist je prijazen fant, ki pristane v kruti sirotišnici, kjer se za veliko dela dobi bolj malo hrane. Oliverja označijo kot upornika in ga pošljejo v učenje k izdelovalcu krst, toda deček pobegne in po dolgi poti pristane v Londonu. Medse ga sprejme skupina tatičev pod vodstvom čudaškega Fagina (Ben Kingsley), ki želi Oliverja izučiti za sleparja. Na srečo ga pod okrilje vzame premožni in širokosrčni gospod Brownlow, toda Fagin in njegov kruti pomočnik Sykes Oliverja znova ugrabita in prisilita, da jima pomaga oropati Brownlowa.

Zgodba

Z oskarjem nagrajeni filmski filmski ustvarjalec Roman Polanski (Pianist) predstavlja svojo filmsko verzijo Olivera Twista, ki je nastala po legendarni knjižni klasiki Charlesa Dickensa o dečku, ki se mu je uspelo rešiti revščine. Režiser Roman Polanski po vrhunskih filmih, kot sta Rosemary's Baby in Chinatown, predstavlja svoj pogled na London v 19. stoletju - v vsej njegovi raznolikosti, z vsemi njegovimi nevarnostmi in nepričakovano dobroto.

Sirota Oliver Twist (Barney Clark) in drugi dečki, ki odraščajo v sirotišnici, skoraj umirajo od lakote. Z žrebom določijo, da bo Oliver prosil za še eno porcijo hrane; med večerjo, potem ko so dobili običajno porcijo, Oliver ravnatelja sirotišnice prosi za še. To članom odbora sirotišnice seveda ni všeč in da bi se dečka znebili, se skupaj z g. Bumblom (Jeremy Swift) odločijo poslati Oliverja v vajeništvo komurkoli, ki ga bo pripravljen sprejeti. Potem ko se Oliver za las izogne vajeništvu pri dimnikarju - gre za nevarno delo, pri katerem dečke spuščajo v dimnike, zato se pogosto zadušijo - Oliverja za vajenca sprejme pogrebnik, g. Sowerberry (Michael Heath).

Eden izmed pogrebnikovih vajencev Noah Claypole (Chris Overton) Oliverja razjezi, ko govori o smrti njegove matere, zato ga Oliver pretepe. Ko ga nepravično kaznujejo, pobegne v London. Utrujen in lačen sreča Artfula Dodgerja (Harry Eden), ki mu ponudi prebivališče. Naivni Oliver se znajde v tolpi žeparjev, ki jo vodi mrki Fagin (Ben Kingsley). Spozna tudi okrutnega Billa Sykesa (Jamie Foreman), njegovo punco Nancy (Leanne Rowe) in psa Sykesa.

Nekega jutra gre Oliver z Dodgerjem in Charleyem Batesom v mesto. Kmalu mu postane jasno, s čim se dečki zares ukvarjajo: Dodger okrade g. Brownlowa (Edward Hardwicke), ta pa krajo odkrije in sumi Oliverja. Oliver skuša pobegniti, a ga ustavijo in odvedejo na policijsko postajo. Medtem ko ga sodnik Fang (Alun Armstrong) zaslišuje, neki očividec dokaže Oliverjevo nedolžnost. Ljubeznivi g. Brownlow ga odpelje na svoj dom, da bi si opomogel, in ga prepusti skrbi svoje gospodinje, gdč. Bedwin (Frances Cuka). Fagin in Bill Sykes sta zaskrbljena, da ju bo Oliver izdal policiji, zato se odločita, da ga bosta našla in vrnila v Faginov brlog.

Brownlow, ki je prepričan v Oliverjevo poštenje, pošlje dečka k lokalnemu trgovcu plačat pet funtov in vrnit knjige. Toda na ulici Oliverja ugrabita Sykes in Nancy. Prepričan, da je deček pobegnil z denarjem, Brownlow zaključi, da je Oliver kljub vsemu lopov, kakor je sumil njegov prijatelj g. Grimwig (Paul Brooke).

Na sedežu tolpe Fagin z zvijačo iz Oliverja izvleče opis Brownlowe hiše in dragocenosti, ki se skrivajo v njej. Sykes in Toby Crackit (Mark Strong) prisilita Oliverja, da ju spremlja pri oboroženem ropu, saj potrebujeta dečka, ki bo zlezel skozi okno in jima odklenil vrata. Rop se ponesreči, Oliver pa je ranjen v streljanju. Bill Sykes odnese hudo krvavečega Oliverja, da bi ga vrgel v reko, ampak pri tem mu spodrsne in sam pade v mrzlo vodo. Toby vrne Oliverja Faginu, pri katerem si deček opomore. Bill Sykes se ves vročičen vrne in prepriča Fagina, da se je treba Oliverja znebiti. V strahu za Oliverjevo življenje sočutna Nancy stopi v stik z Brownlowom. Dogovorita se za skrivno srečanje pod mostom, vendar Nancy zasleduje Fagin. V napadu besa Bill ubije Nancy. Njena prijateljica Bet (Ophelia Lovibond) odkrije njeno truplo in obvesti policijo, ki začne iskati Sykesa.

Brownlowa skrbi Oliverjeva varnost, posebej zato, ker je policija našla Sykesa in Oliverja v hiši Tobyja Crackita v zloglasnem delu Londona. Sykes uporabi Oliverja kot živi ščit, ko prek streh beži pred policijo in besno množico. Ko mu spodrsne, se po nesreči obesi. Čez nekaj časa Oliver in g. Brownlow v zaporu obiščeta Fagina, ki izgublja razum. Kljub vsemu, kar se je zgodilo, je Oliverju žal ubogega lopova. Zadržujoč solze Oliver odide z Brownlowom - z upanjem na boljši jutri.

O produkciji

Film Oliver Twist je režiral Roman Polanski, scenarij pa je po romanu Charlesa Dickensa napisal Ronald Harwood. Film so posneli v neodvisni koprodukciji R.P. Films of France, Runteam II Ltd. iz Velike Britanije in Etic Films S.R.O. iz Češke. Producenti so Robert Benmussa, Alain Sarde in Roman Polanski, izvršna producenta pa Britanec Timothy Burrill in Čeh Petr Moravec. Mednarodni distributer filma je Summit Entertainment.

Izkušena filmska ekipa (ki je s Polanskim sodelovala tudi pri filmu Pianist) vključuje direktorja fotografije Pawla Edelmana, scenografa Allana Starskega, montažerja Hervéa de Luza, kostumografinjo Anno Sheppard, skladateljico Rachel Portman in Celestio Fox, odgovorno za izbiro igralcev.

Jamie Foreman (Bill Sykes) pravi: "Kar je skupnega Romanu in Dickensu je to, da sta imela podobno otroštvo. Dickensov oče je bil zguba, vedno je zapadal v težave, zato se je on moral znajti, kakor je vedel in znal. Tudi Romanovo otroštvo med drugo svetovno vojno je bilo tragično. Dlje kot sem sodeloval pri projektu, več podobnosti med Oliverjem in Romanom sem opažal."

Čeprav je v filmu nekaj mračnih elementov, Polanski meni, da bo všeč gledalcem različnih starosti. "Mlajši gledalci ljubijo mračne zgodbe, na primer Andersenove in pravljice bratov Grimm so kar zastrašujoče. Po drugi strani pa vse Dickensove knjige vsebujejo veliko humorja, ironije in sarkazma, in prepričan sem, da otroci to dojamejo." Izvršni producent Timothy Burrill zaključuje: "Mnogi ljudje nestrpno pričakujejo vsak novi izdelek Romana Polanskega, ker vedo, da bodo videli izjemen film z izvrstnimi igralci in fantastičnim vizualnim vtisom."

Adaptacija Oliverja Twista

Oliver Twist se je prvič pojavil leta 1873 v nadaljevanjih v mesečniku Bentley's Miscellany, s podnaslovom The Parish Boy's Progress. V prvih nadaljevanjih je Dickens nameraval bralcem opisati, kako je bilo biti "deček iz sirotišnice" po sprejetju Zakona o siromašnih (Poor Law Act) leta 1834. Dickens je zakonu ostro nasprotoval že, ko je bil poročevalec iz parlamenta za časopis Morning Chronicle, z napadi nanj pa je nadaljeval do konca življenja skozi svoje romane in časopisne članke.

Pred letom 1834 so revni od župnij dobivali 'miloščino', majhno vsoto denarja, ki jih je reševala pred revščino; v tem času so župnije skrbele za nemočne in za tiste, ki niso mogli najti dela. Novi zakon naj bi onemogočil lenuhom, da bi živeli na račun skupnosti. Župnije so se zato združile in ustanovile ubožnice. Vanje so nastanili ljudi brez doma in sredstev za življenje, ti pa so tam delali za račun župnije.

"To je socialno ozadje zgodbe Oliver Twist," pravi Polanski. "London je bil v tem času največje mesto na svetu in je rasel neverjetno hitro. Ljudje so množično prihajali iz vasi in so se naenkrat znašli v mestu brez kakršnih koli sredstev za življenje. To je neprimerljivo z današnjim Londonom, ampak pomislite, koliko revnih otrok živi v Bombaju ali Bangkoku. Sirota v državi v razvoju ima vedno isto usodo."

Scenarij je po Dickensovem romanu napisal Ronald Harwood, čigar scenarij za film Pianist je bil nagrajen z oskarjem. Dickensa imenuje prvi socialno-realistični pisec svojega časa, ki je navdih našel v ubožnicah in v načinu, kako so ravnali z revnimi in sirotami. Na to se je naslonil tudi Polanski: "V adaptaciji smo se trudili obdržati duh knjige in like, kakršni so, izločili pa smo nekaj manjših zapletov, da smo se lahko bolj posvetili glavnemu. Pred očmi smo imeli shemo grške tragedije v treh dejanjih."

Producent Alain Sarde je opazil, da je film zelo aktualen, čeprav je zgodba postavljena v preteklost. "Roman je želel posneti film, ki bo dal misliti občinstvu vseh starostnih skupin in ga bodo vsi razumeli. Hotel je, da gledalci občutijo življenje v Londonu 19. stoletja in da sodelujejo v Oliverjevih dogodivščinah."

Izbor igralcev

Potem ko se je dotaknil gledalcev po vsem svetu s filmom Pianist, zgodbi o trpljenju v varšavskem getu med drugo svetovno vojno, je Polanski želel povedati še eno zgodbo o boju za preživetje, tokrat z otrokom v središču dogajanja. "Ker moje otroke zanima, kaj delam, sem za svoj naslednji film začel iskati otroško zgodbo. Zanimiva in brezčasna zgodba o Oliverju Twistu se je zdela očiten izbor. Že kot otrok sem oboževal Dickensa, pa tudi sicer ljubim to obdobje v književnosti.”

Po dolgotrajnem iskanju je režiser za vlogo Oliverja izbral 11-letnega londonskega šolarja Barneya Clarka (ki se je pred tem že pojavil v filmu The Lawless Heart ter nadaljevankah "Foyleova vojna" in "The Brief"). Drugi dečki: Harry Eden igra Artfula Dodgerja, Lewis Chase je Charley Bates, Jake Curran je Barney, Chris Overton pa igra Noaha Claypolea. Tu je še nekaj nepozabnih likov, na primer vodja ulične tolpe Fagin, žepar Artful Dodger, ošabni g. Bumble in zloglasni kriminalec Bill Sykes.

Benu Kingsleyu v vlogi Fagina se pridružuje izvrstna igralska ekipa: Jamie Foreman igra Billa Sykesa, Leanne Rowe je Nancy, Ian McNeice igra g. Limbkinsa, Edward Hardwicke igra g. Brownlowa, Jeremy Swift je g. Bumble, Frances Cuka je gdč. Bedwin, Michael Heath in Gillian Hanna sta g. in ga. Sowerberry, Alun Armstrong je sodnik Fang, Andy De La Tour igra ravnatelja sirotišnice, njegovega pomočnika igra Peter Copley, Liz Smith je starka, Mark Strong pa igra Tobya Crackita.

Polanski pravi, da je ena izmed stvari, ki Dickensove romane delajo tako privlačne, raznolikost njegovih likov. Od samega začetka je v vlogi nevarnega in privlačnega mojstra lopova Fagina želel Kingsleya (s katerim je sodeloval pri filmu Deklica in smrt). Z oskarjem nagrajeni igralec je z veseljem sprejel vlogo takšne književne ikone, to pa je že drugi dickensovski lik, ki ga je igral (nastopal je v predstavi Royal Shakespeare Company Nicholas Nickleby).

Preostanek izvrstne igralske zasedbe sestavljajo: Lewis Chase, za katerega je vloga člana tolpe Charleya Batesa filmski debi; Edward Hardwicke (sin velikana angleške igralske scene Cedrica Hardwicka), ki igra dobrega in bogatega g. Brownlowa; Mark Strong, ki igra Sykesovega kriminalnega partnerja Tobya Crackita; Michael Heath, ki je pogrebnik g. Sowerberry; Gillian Hanna kot gdč. Sowerberry; Jeremy Swift, ki igra g. Bumblea; in Chris Overton, ki je Noah Claypole.

Roman Polanski vztraja pri tem, da gledalci vidijo neobsojajoč prikaz človeškega obnašanja, tako da lahko sami odkrijejo njegove vzroke in posledice: „To mi je bilo zanimivo pri Faginu - vzrok in posledica: potisnjen je na obrobje družbe, zato je prisiljen to izkoristiti. Čeprav je kriminalec, sem ga moral prikazati kot nekoga, s komer občinstvo sočustvuje, kajti v nekem trenutku mora vsakdo pomisliti, da bi ne glede na vse brez Fagina ti otroci pomrli od lakote."

Izbira igralca za vlogo Oliverja je bila težka. V sodelovanju z vodjo podeljevanja vlog za film Pianist Celestio Fox je Polanski izmed stotin kandidatov, ki so poslali prošnje, izbral nekaj potencialnih Oliverjev. Po poskusnem snemanju v Pragi so izbrali 11-letnega Barneya Clarka iz Hackneya v Londonu. "Barney se me je dotaknil. Iskal sem dečka, ki ni 'presladek', a je vseeno simpatičen; dečka, iz katerega veje inteligenca z nekaj melanholije," je povedal režiser.

Za svoj lik Billa Sykesa Jamie Foreman pravi, da je zelo močan in da ga spominja na "... morilskega morskega psa. Ampak za Londončana je igrati Billa Sykesa, pravega britanskega gangsterja, uresničitev sanj." V večini Sykesovih najbolj dramatičnih prizorov sodeluje tudi Nancy, za katero on skrbi z nasilniško ljubeznijo. "Nancy ljubi Billa, drugače nikoli ne bi bila z njim, glede na to, kako se obnaša do nje. V tistem času ste lahko bili srečni, če ste imeli nekoga kot Billa, ki je skrbel za vas," je povedala igralka Leanne Rowe.

Harry Eden igra Artfula Dodgerja, izjemno prebrisanega dečka s ceste in veščega žeparja. Eden in Clark sta se naučila skrivnosti neopazne kraje od vrhunskega čarodeja. Eden pravi: "Od njega sva se naučila tudi številne trike s kartami, tako da sva natrenirala roke in postala zelo vešča. Roman je rekel, da sta dečka tako dobra v žeparjenju, da mora to izgledati kot ples."

Svet Oliverja Twista

Polanski je želel, da v njegovi verziji Oliverja Twista London nastopa kot eden izmed glavnih likov. Še preden je bil scenarij končan, sta s scenografom Allanom Starskim (ki je sodeloval tudi pri Pianistu) začela raziskovati in osmišljati vizualne elemente.

Razen iz zapiskov o tem času sta navdih črpala tudi iz del Gustava Doréja, slavnega umetnika iz 19. stoletja, znanega po tem, da je prikazoval revnejše predele Anglije. Starski je krasno scenografijo, ki je morala prikazati nič manj in nič več kot neko določeno družbo, zgradil v praških studiih Barrandov. "Zelo pomembno je bilo, da prikažemo revščino, ki je vladala v Londonu. Mesto je zelo hitro raslo, skupaj z bogatimi deli pa so rasle tudi revne četrti s hišami iz rdeče opeke."

Kompleksen set je bil sestavljen iz petih glavnih ulic ter številnih trgov in vzporednih uličic, razprostiral pa se je na več kot 40.000 kvadratnih metr ih. Izgradnja je trajala tri mesece, še tri tedne pa so potrebovali, da so dosegli starinski videz. Poleg ljudi iz filmske ekipe je delalo še več kot 200 gradbenih delavcev.

V glavni, elegantni ulici Kings Street so bile v 19. stoletju številne trgovinice. Sedem izmed njih obstaja še danes (prvih pet ima še vedno pravico do prestižnega znaka 'By Royal Appointment', saj jim je dovoljenje za odprtje izdala kraljica). To so: Paxton and Whitfield (proizvajajo sire); James Lock and Co. (klobučarji); John Lobb (čevljarji); Berry Bros. and Rudd (vinoteka); Floris (parfumerija); David Salmon (drobno pohištvo) in Robert Lewis (prodajalna tobaka).

Zaradi zelo starih predpisov o zaščiti avtorskih pravic so morale vse omenjene trgovine dati dovoljenje za uporabo njihovih imen v filmu. Seveda so to storile z navdušenjem, večina pa jih je za snemanje ponudila tudi originalne predmete iz svojih arhivov.

Scenograf Starski, direktor fotografije Pawel Edelman in kostumografinja Anna Sheppard so morali tesno sodelovati, da je bilo vse videti kot edinstvena celota. Barve so poudarjali tako, da so dosegli primerno občutje in estetiko celega filma.

Izdelava kostumov

Poljska kostumografinja Anna Sheppard je svoj status potrdila v filmih Schindlerjev seznam in Pianist, zato jo je Polanski brez pomislekov angažiral za film Oliver Twist.

Da bi dosegla pristen viktorijanski vtis, je Anna Sheppard izdelala povsem nove kostume za vse glavne like in otroke. "To mi je bil največji izziv. Od začetka sem imela v glavi slike kostumov, ampak treba je bilo najti primerne tkanine, jih pobarvati in 'postarati' ter najti malenkosti, kot so nakit, gumbi in podobno. Vsi so naporno delali, da smo v štirih tednih zašili kostume za več kot 100 otrok iz sirotišnice."

Z Benom Kingsleyem je kostumografinja že sodelovala pri Schindlerjevem seznamu. Prav on je predlagal, da Fagin nosi plašč, opasan z vrvjo, saj se je tako oblačil lastnik starinarnice, katerega se spomni iz otroštva. "Mislim da je Ben hotel, da je Fagin videti kot neki lik iz otroške domišljije, kot nekdo, ki je istočasno dober in zloben. Edino, kar sname, je klobuk, oblačil pa nikoli ne zamenja. Ta doslednost skozi cel film vedno spomni gledalce na to, kdo in kakšen je."

O igralcih

Ben Kingsley (Fagin) je nedavno dobil pohvale kritike za vlogo v filmu Vadima Perelmana Hiša peska in megle, za katero je bil nominiran za oskarja. Leta 2000 je bil za stransko vlogo v filmu Jonathana Glazerja Sexy Beast (poleg njega igrata Ray Winstone in Ian McShane) nominiran za oskarja, nagrado filmskih kritikov (Broadcast Film Critics Award), nagrado Združenja filmskih kritikov (SAG) in zlati globus.

Kingsleya so kritiki pohvalili tudi za vlogo Otta Franka v televizijskem filmu Roberta Dornhelma Anne Frank. Za vlogo je bil nagrajen z emmyjem in z nagrado SAG, nominiran pa je bil tudi za zlati globus in nagrado Critics' Choice. Kingsley je leta 1982 dobil oskarja kot najboljši igralec za film Richarda Attenborougha Gandhi, pa tudi nagradi BAFTA za najboljšega igralca in najboljšega novega igralca.

Med drugimi filmi, v katerih je igral, so pretresljiva drama Stevena Spielberga Schindlerjev seznam (za katero je bil nominiran za nagradi London Evening Standarda in BAFTA); Bugsy (za katerega je bil nominiran za oskarja za najboljšo stransko vlogo); Zmagoslavje ljubezni Bernarda Bertoluccija; film Stevena Zaillana Bobby Fisher; Pascali's Island Jamesa Deardena; film Tonyja Palmerja Testimony; Deklica in smrt Romana Polanskega; Dave Ivana Reitmana; v filmu Stevena Spielberga Umetna inteligenca pa je pripovedovalec.

Kmalu ga bomo lahko videli v filmu Sound of Thunder Petera Hyama in v filmu Phylis Nagy Mrs. Harris poleg Annette Bening.

Kariera Jamiea Foremana (Bill Sykes) traja že 30 let, od številnih vlog pa so bile najbolj opažene tiste v filmih Nil By Mouth v režiji Garya Oldmana; Elizabeth Shekhara Kapura; This Year's Love režiserja Davida Kanea; Sleepy Hollow Tima Burtona; Reševanje vdove Grace v režiji Nigela Colea; Gangster št. 1 Paula McGuigana; I'll Sleep When I'm Dead režiserja Mika Hodgesa; Football Factory Nicka Lovea; pred kratkim pa smo ga lahko gledali v filmu Matthewa Vaughna Layer Cake. Na televiziji je igral glavne vloge v nadaljevankah "Family Business", "Family", "Without Motive" in "Micawber". Nastopal je tudi v hvaljenih televizijskih filmih Danielle Cable: Eyewitness in Out of Control, ki ga je režiral Dominic Savage.

Barney Clark (Oliver Twist) se je rodil 25. junija 1993 v Londonu, kjer živi z mamo Avstralko, očetom Angležem in mlajšim bratom.

Clark je zanimanje za nastopanje pokazal, ko je pri treh letih za božič dobil model lutkovnega gledališča; užival je v pripovedovanju in izvajanju lastnih predstav za družino in prijatelje. V osnovni šoli je igral v različnih predstavah, od šestega leta starosti pa obiskuje igralsko delavnico gledališča The Anna Scher Theatre, svetovno znanega amaterskega gledališča iz Islingtona v Londonu.

Pozimi leta 2000 je družinski prijatelj Tom Hunsinger napisal scenarij in režiral film The Lawless Heart, za katerega je angažiral Barneya (igra sina glavnega lika, katerega igra Bill Nighy). Čeprav je šlo za majhno vlogo, je to razplamtelo njegovo strast do igranja. Zanj so se začeli zanimati tudi agenti, med drugim za vlogo sina Reese Witherspoon v filmu Sejem ničevosti.

Joyce Nettles, ravnatelj gledališča Anne Scher, je leta 2003 izbiral igralce za televizijsko vojno dramo "Foyleova vojna" (nadaljevanko so posneli za ITV, glavno vlogo igra Michael Kitchen). Clarku je uspelo na avdiciji za epizodo "War Games", ki so jo snemali poleti leta 2003, nadaljevanko pa so prikazovali v decembru. Istega leta se je pridružil profesionalni skupini gledališča Anne Scher (vanjo učitelji vabijo otroke, za katere menijo, da so nadarjeni za igro).

V začetku leta 2004 se je Clark pojavil v televizijski drami v štirih delih "The Brief" v vlogi sina glavnega lika, ki ga igra britanski komik Alan Davies. Jeseni istega leta je šel Barney v prvi razred srednje šole. Napisal je scenarij, režiral in igral v kratkem filmu šolskega filmskega kluba. Čeprav se zaveda, da se mora še veliko naučiti, je igra njegova velika ljubezen. Upa, da ga bodo prepoznali kot nadarjenega mladega igralca in ne kot samo še en lep obraz.

Čeprav mu je komaj 15 let, so Harrya Edena (Artful Dodger) že razglasili za nov up britanskega igralstva. Pojavil se je v nadaljevanki "Casualty" (BBC), nadaljevanki "Helen West" (Carlton Television), "London's Burning" (ITV) in produkciji London Weekend Televisiona "A Christmas Carol". Poleg Keire Knightley in Molly Parker je igral glavno vlogo v neodvisnem filmu Gilliesa MacKinnona Pure. Ćeprav je bil posnet pred tremi leti, se film prav zdaj predvaja v Ameriki, Edenova igra pa osvaja številne pohvale. Pretresljiva vloga dečka, čigar mati je heroinska odvisnica, mu je leta 2003 prinesla nagrado British Independent Film za 'igralca, ki največ obljublja' in nagrado Manfred Salzgeber za mladega filmskega igralca na berlinskem medna-rodnem filmskem festivalu.

Eden je igral tudi v BBC-jevi kriminalni drami "Real Men", za katero je bil nominiran za nagrado Royal Television Society. V Petru Panu režiserja P.J. Hogana je bil eden izmed Izgubljenih dečkov. Končal je snemanje BBC-jeve dramske mini serije "Bleak House", v kateri igra glavno vlogo poleg Gillian Anderson. Videli smo ga lahko tudi v stranski vlogi poleg Donalda Sutherlanda in Ralpha Fiennesa v filmu Dežela slepih v režiji Roberta Edwardsa, ter poleg Andyja Garcie in Angele Bassett v filmu The Lazarus Child režiserja Grahama Theakstona.

Po Kay Walsh in Shani Wallis je Leanne Rowe (Nancy) tretja igralka, ki igra Nancy iz klasik Charlesa Dickensa. Po pojavljanju na britanski televiziji je pritegnila pozornost leta 1996 z vlogo Harriet v nadaljevanki Enid Blyton "The Famous Five", v epizodi "Five on Finniston Farm". Opazil jo je Franco Zeffirelli in jo angažiral za vlogo Helen Burns v ekranizaciji Jane Eyre iz leta 1996. Po premoru med šolanjem se je Leanne nedavno vrnila k igralstvu z vlogo bojevnice Siore v filmu Boudica (v Ameriki nosi naslov Warrior Queen).

O Romanu Polanskem

Roman Polanski (režiser in producent) se je rodil v poljski družini v Parizu 18. avgusta 1933. Ko je bil star tri leta, se je družina preselila v Krakow. Ko so njegovega očeta leta 1941 deportirali v taborišče Mathausen, mamo pa v Auschwitz, iz katerega se nikoli ni vrnila, je Roman stanoval pri številnih poljskih družinah. To obdobje življenja je opisal v avtobiografiji 'Roman' (1984). Po vojni je spet živel z očetom, ki se je čez nekaj časa ponovno poročil. S 14 leti se je Roman začel ukvarjati z igralstvom: nastopal je v gledališčih, na radiu, kasneje pa tudi v filmih.

Leta 1955 je Andrzej Wajda angažiral Polanskega za manjšo vlogo v filmu Pokolnie (A Generation), kasneje pa še v filmih Lotna (1959), Niewinni czarodzieje (Innocent Sorcerers, 1960) in Samson (1961). Igral je tudi v drugih filmih, mdr. Wraki (Sunken Ships, 1957) Ewe in Czeslawa Petelski, Koniec nocy (End of the Night, 1957) in Do widzenia do jutra (See You Tomorrow, 1960) Juliana Dziedzina in Janusza Morgernsterna. Medtem je študiral slikanje in grafično oblikovanje v Krakowu.

Leta 1955 so ga sprejeli na študij režije na filmski šoli v Lodzu. Njegov prvi film, Rower (Kolo, 1955) so zaradi napake v laboratoriju razvili samo do polovice, zato je projekt propadel. Dve leti kasneje je Polanski dvignil prah s senzacionalnim enominutnim filmom Moderstwo (Umor, 1957), ki je skupaj s še enim kratkim filmom, Usmiech zedbiczny (Toothy Smile), dal slutiti vznemirjujoče teme njegovih prihodnjih filmov iz 60. in 70. let 20. stoletja.

Ker ni dokončal teoretskega dela diplomskega dela, Polanski uradno nikoli ni diplomiral. Kljub temu je dobil delo asistenta režije v produkcijski hiši Kamera. Zaradi tekoče francoščine je bil asistent Jeana-Marie Drota, francoskega režiserja na delu na Poljskem, ki je snemal dokumentarce o poljski kulturi. Delal je tudi kot asistent Andrzeja Munka pri filmu Zezowate szczescie (Bad Luck, 1960).

V letih 1960 in 1961 je Polanski v Parizu režiral in igral še v enem kratkem filmu, Debeli in suhi. Po letu dni se je vrnil na Poljsko, odločen, da posname film po scenariju, ki so ga napisali on, Jakub Goldberg in Jerzy Skolimowski. Toda komunistična oblast je odpovedala snemanje, ker je bila tema v navzkrižju s partijsko politiko. Polanski je takrat posnel kratki film Sesalci (1962), ki je bil financiran ilegalno, iz zasebnih virov Andrzeja Kostenka (tudi filmarja) in Wojteka Frykowskega.

Čez čas je Polanski začel snemati svoj prvi celovečerni film, Nož v vodi (1962). Kljub omejeni distribuciji v domovini in javni obsodbi sekretarja poljske Komunistične partije Wladyslawa Gomulka je film v tujini dosegel velik uspeh, leta 1962 pa je bil tudi nominiran za oskarja kot najboljši tuji film. Polanski je zavrnil ponudbo, da v Hollywoodu posname remake filma, kariero pa je nadaljeval na Nizozemskem, kjer je posnel La Riviere de Diamants, epizodo iz filma Les Plus belles Escroqueries du Monde (The Most Beautiful Swindlers in the World, 1964).

Producent Gene Gutowski, na katerega je velik vtis napravil film Nož v vodi, je Polanskega prepričal, naj odide z njim v Anglijo. Gutowski je leta 1965 produciral prvi režiserjev film v angleščini, Odvratnost, posnet po scenariju Polanskega in Bracha. Film je bil nagrajen s srebrnim medvedom na berlinskem filmskem festivalu, Polanskemu pa je prinesel status svetovno priznanega režiserja.

Film Cul-de-sac iz leta 1966 je osvojil zlatega medveda v Berlinu. Leta 1967 je sledila angleško-ameriška produkcija grozljivke Ples vampirjev, v kateri je Polanski ustvaril brilijantno kameo vlogo. V filmu je igrala Sharon Tate, s katero se je Polanski kasneje poročil. Kljub temu, da je ameriški producent ponovno montiral film, ga naslovil Pardon Me, But Your Teeth Are in My Neck in kljub temu, da film ni ustvaril zaslužka v ameriških kinih, je Polanskega novoimenovani podpredsednik za produkcijo Paramount Pictures angažiral kot režiserja filma Rosemary's Baby (po scenariju Ire Levina). Film se je začel predvajati leta 1968 in je eden njegovih najboljših in tudi komercialno najuspešnejših filmov.

Polanski je leta 1971 s Kennethom Tynanom napisal scenarij in režiral Macbetha. Film je bil uspešnejši v Britaniji kot v Ameriki, zato se je režiser odločil ostati v Evropi in posneti film Che? (What?, 1972) s producentom Carlom Pontijem. Film je bil neuspešen tako komercialno kot pri kritikih, a Polanskega to ni ustavilo. Leta 1974 je posnel film Chinatown (z Jackom Nicholsonom v glavni vlogi). Film si je prislužil številne pohvale kritikov in 11 nominacij za oskarja (med drugim tudi za najboljšega režiserja). Robert Towne je bil nagrajen za najboljši izvirni scenarij.

Naslednji projekt, The Tenant (1975), je Polanski opisal kot "zanimiv poskus", ki temelji na romanu Rolanda Topora Le Locataire. Čeprav je kontroverzen, film štejejo za umetnino. Po vrnitvi v Ameriko se je Polanski znašel v škandalu, v katerem je bil obtožen za "nezakonit seksualni odnos z mladoletnico". Priznal je krivdo in končal na psihiatričnem opazovanju. Ni bil obsojen, ko so ga izpustili, pa je zapustil državo.

Nastanil se je v Parizu, kot temo za naslednji film pa je izbral roman Thomasa Hardya. Film Tess iz leta 1979 (glavno vlogo igra Nastassja Kinski) je zgodba o nedolžnosti in izdaji, zapeljevanju in človeškem obnašanju, s katerim upravljajo razredne bariere in družbeni predsodki. Film je bil komercialno zelo uspešen, prislužil pa si je tudi šest nominacij za oskarja (dobil je tri: za kamero, umetniškega direktorja in kostumografijo).

Dolgo odsotnost iz sveta filma je Polanski končal leta 1986, ko je režiral pustolovsko komedijo Pirates z Walterjem Matthauom, ki ni bila ravno upešna. Zatem je posnel triler Frantic (1988), v katerem sta glavni vlogi igrala Harrison Ford in Emmanuelle Seigner (s katero se je kasneje poročil). Sledi film Bitter Moon (1992), ki temelji na brezkompromisnem, odprtem in duhovitem romanu Pascala Brucknerja, po tem pa je po drami Ariela Dorfmana posnel film Death and the Maiden. Leta 1999 je režiral triler po delu Arturja-Pereza Reverteja El Club Dumas, ki so ga preimenovali v Deveta vrata (glavno vlogo igra Johnny Depp).

Polanski je leta 1999 naletel na spomine Wladislawa Szpilmana o življenju v varšavskem getu pod naslovom The Pianist. Biografska zgodba o pogumu in preživetju mu je omogočila opraviti z izkušnjami iz otroštva. Film brez pretirane sentimentalnosti je dobil številna priznanja, osvojil pa je tudi tri oskarje: za najboljšo glavno vlogo je bil nagrajen Adrien Brody, Ronald Harwood je dobil oskarja za prirejeni scenarij, Roman Polanski pa je dobil prestižno nagrado kot najboljši režiser.

Komentarji

29.5. 2006 ob 21:10

dober film... ni neki ful cool in to ampak je kr soliden..

— valchy
8.6. 2006 ob 18:33

ta film je kr neki. MI GA GREMO S ŠOLO GLEDAT!!!

— bu!
13.6. 2006 ob 15:45

Cao vsm...am..mi smo sli gledatt dons s solo ta film in je tko no..se kr uredu..ne sej je biu kul..sam k je oliver bogi...!!! :( ne sej je fulll hud film..ljudje pehte ga gledat..se splača..!!! =)

— twetty
19.6. 2006 ob 17:57

men se zdi da je film ful dob r...vredn ugleda vm spuručim u četrtk

— tjaška
21.6. 2006 ob 20:46

Zelo dober film, danes sem ga šel gledat, sicer sem bil sam v dvorani ampak je vseeno vreden ogleda:)

— LEPOTEC
24.6. 2006 ob 8:24

film ni dober je pa odličen!

— nina davidnikovič
27.6. 2006 ob 14:40

Film in njegova vsebina sta me totalno prevzela.to da tak sladek in luškan človk lahko trpi.Tudi to me je prevzelo,da je življenje tako kruto in bw.pa na kratko super je!Pa to še sploh ni pretirano!;) mwa Vaša Pikkica mwa

— Pikkica :)
28.6. 2006 ob 14:00

Zanima me kda bo ta film v Kopru???.Mislim, da si tudi mi zaslužimo, da ga vidimo!!!

— Saša
29.6. 2006 ob 9:04

ok ne vem kva nej rečem ful dobr film pejte ga gledat s polno kišto kokic

— maša
30.6. 2006 ob 19:56

ej n wm ka mi je.. ampak mi je ta fulm zakon... zakon d ni večjega... ;)

— wild_dog
30.6. 2006 ob 20:47

tko da še noben ni poslou komentarja sm lahko js tista k ga bo.men je risanka oliwer twista zlo ušeč.film pa še bl.enim pač niso ušeč taki filmi ampak tale je supr.

— ***tako imenovana "kača"***
5.7. 2006 ob 14:26

prijeten fant :)

— kati
7.7. 2006 ob 14:19

Oliver Twist mi je bil odličen filem in krut.

— Urban
6.1. 2007 ob 12:18

ogabn film, škoda denarja

— kren22
23.1. 2007 ob 17:53

coool :)

— katja
23.1. 2007 ob 18:01

ju3 ga gremo pa u Trst gledat u angleščini;) u gledališčee..hii..

— marija
26.3. 2007 ob 18:09

jaa...xD ta filmčk je enostavn cooł...no dobr mau žalostn ampq zanimiv.zanimiv je pa predusm zato kje skos tisto napeto dogajanje pa to,...tko d res pejte si ga ogledat nau vam žał--->(=

— monika
3.9. 2010 ob 10:51

ja bas mi se svidio film najljepse sumi bili djecaci kradljivci i onaj djecak stole naso oliera

— isidora djajic
3.9. 2010 ob 10:55

love oliver twist

— isidora djajic
8.12. 2010 ob 19:42

oliverju se dogajajo same naključne nesreče. Film imam doma. Tko bom reku:film je grozno krut. Pa sej je fajn malo krutga. POHVALA REŽISERJU!!! <3

— tatumverde
10.5. 2012 ob 21:57

Krutost ne pozna meja. Samo to lahko rečem.

— Princeska

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.