Kolosej
Film distribucije Cinemania group

Odgrobadogroba

črna komedija
Vsi želimo v raj, toda nihče ne želi umreti.
Na sporedu od: 17.11.2005, Kolosej Ljubljana
1h 43min / 103min
Leto: 2005
Država: Slovenija
Scenarij: Jan Cvitkovič
Režija: Jan Cvitkovič
Strah je osnovno gonilo človeškega bivanja, saj iz strahu pred smrtjo izhaja želja po večnosti, iz strahu pred življenjem pa želja po varnosti, toplini in ljubezni. Vsaj če gre verjeti filozofiji pisca pogrebnih govorov Perota (Gregor Baković), ki skuša svoja spoznanja o življenju in smrti prenesti tudi na ostale prebivalce malega kraškega mesteca.

Zgodba

Pero je profesionalni pogrebni govorec v majhnem slovenskem mestu. Njegov talent je, da naredi vsak pogreb po svoje poseben. Nikakor si ne more pomagati, da ne naredi iz pogrebnega govora nekakšno osebno izpoved, ki prisotnim izvabi solze iz povsem napačnih razlogov.

Na svojem domu se Pero trudi preprečiti očeteve ponavljajoče, a vedno neuspešne poskuse samomora. V vmesnem času si skuša pridobiti srce lokalnega dekleta Renate, ki pod svojimi nedolžnimi blond kodri skriva mnoge skrivnosti. V vseh svojih dnevnih srečah in nesrečah mu zvesto stoji ob strani njegov prijatelj in občudovalec Šuki. Čeprav zna Šuki uživati življenje, pogosto razglablja o smrti in svojem pogrebu. Ida, neobičajno dekle, je Šukiju zelo naklonjena in se trudi, da bi mu čim pogosteje prekrižala pot. Preostane nam samo, da vidimo, ali bo Peru in njegovim prijateljem v tem absurdnem kaosu, ki ga nudi življenje, uspelo v iskanju intimnosti in ljubezni.

V takšni ekstremno nedolžni zgodbi film Odgrobadogroba akomulira silo in temni nameni izbruhnejo po vsakem trenutku sreče in obratno. Režiser Jan Cvitkovič se poigrava z vprašanji nebes in pekla, življenja in smrti. Karakterji živijo na meji med dvema svetovoma in vedno ne končajo na strani, kjer bi želeli biti.

Filmska ekipa

Režiser in scenarist Jan Cvitkovič

Režiser, scenarist, igralec in arheolog Rojen leta 1966. Odgrobadogroba (2005) je njegov drugi celovečerni film.

Filmografija:

  • Scenarij za kratki igrani film Rop stoletja (1995, realiziran 1998, r. Urška Kos). Grossmanova nagrada za scenarij. Film je bil nagrajen na festivalih v Celovcu (Juvenalle 2000), Krakovu in uvrščen v finale filmskega festivala v Tel Avivu.
  • Scenarij (skupaj z Janezom Burgerjem) in glavna vloga v celovečernem filmu V leru (r. J. Burger, 1999). Nagrada za najboljši scenarij (2. festival slovenskega filma, Portorož, (1999), Stopov igralec leta (2. festival slovenskega filma, Portorož 1999), Nagrada Yves Montand - najboljši igralec festivala (MFF Molodist, Kijev 1999), Nagrada za najboljšo moško vlogo (MFF Cottbus 1999), Nagrada za najboljšo moško vlogo (MFF Obrazi ljubezni, Moskva 2000). Film je skupaj prejel 20 domačih in mednarodnih nagrad.
  • Nekaj scenarijev za dokumentarno TV nanizanko Odklop.
  • Scenarij in režija celovečernega filma Kruh in mleko (2001)
  • Nagrada Lion of the future - najboljši debitantski film na filmskem festivalu v Benetkah. Poleg tega je bil film nagrajen še na Slovenskem filmskem festivalu v Portorožu - nagrada revije Stop najboljšemu igralcu in igralki (Peter Musevski, Sonja Savić), na mednarodnem filmskem festivalu v Cottbusu - posebna nagrada žirije, nagrada Don Quiotte - Prize of the International Federation of Film Clubs (FICC/IFFC Jury), posebni omembi žirij Fipresci in občinstva, na mednarodnem filmskem festivalu LIFF v Ljubljani - nagrada vodomec glavne žirije kot najboljši film v sekciji Perspektive, na mednarodnem festivalu v Bratislavi - nagrada za najboljšega igralca (Peter Musevski) in posebna omemba Fipresci žirije.
  • Scenarij in režija TV serije Daleč je smrt (2002). Serija je bila nominirana za Prix Italia (2002) kot ena izmed treh najboljših serij leta v Evropi.
  • Scenarij in režija kratkega filma Srce je kos mesa (2003)
  • Mednarodna premiera v tekmovalni sekciji Corto Cortissimo na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah (2004), posebna omemba festivalske žirije v Cottbusu (2004), nagrada za najboljši kratek film na mednarodnem festivalu v Gijonu (2004), nagrada za najboljšega igralca (Primož Petkovšek) na MFF Benicassim (2005).
  • Scenarij in režija celovečernega filma Odgrobadogroba (2005).

Producent Janez Burger

Rojen leta 1965 v Kranju. V Ljubljani doštudiral prvo stopnjo ekonomije. Leta 1989 naredil sprejemne izpite na FAMU (smer filmska in TV režija) v Pragi. Diplomiral leta 1996 in se ponovno preselil nazaj v Ljubljano.

Nizkoproračunski film "V leru" je bil njegov prvi celovečerni igrani film, ki je bil nagrajen z 20 domačimi in mednarodnimi nagradami, v slovenskih kinematografih pa ga je videlo skoraj 60.000 gledalcev.

Ustanovil Neodvisni eksperimentalni gledališki studio Burgerteater in zrežiral predstavi Piki in Roni (1999) in Gospa Margareta (2000). Soustanovitelj produkcijske hiše Staragara (produciral celovečerni film Odgrobadogroba (2005), režiserja Jana Cvitkoviča).

Filmografija:

  • Vrata (1989, 10 minut), kratek igrani, režiser in scenarist
  • Študijski filmi in televizijske vaje, nastali v času študija na FAMU:
  • DELTAPLAN (1991, 3 minute), dokumentarni
  • O LJUDEH, VLAKIH IN UMAZANIJI (1991, 5 minut), dokumentarni
  • VOJNI FILM (1992, 5 minut), kratki igrani
  • TELEVIZIJSKA MIKROSCENA (1992, 10 minut), kratki igrani
  • SPOVED (1993, 10 minut), dokumentarni
  • SAMOTA (1993, 15 minut), kratki igrani
  • MACEK (1994, 30 minut) kratki igrani - Nagrada Češkega literarnega fonda
  • Sladka hišica (1998, 30 minut), dokumentarni film o Cukrarni, TV Slovenija
  • V leru (1999, 90 minut), celovečerni igrani, režiser in scenarist; Emotionfilm in TV Slovenija Portorož, 2. Festival slovenskega filma, 1999: Najboljši celovečerni film, Najboljši scenarij, Najboljši film (Žirija slovenskih filmskih kritikov), Najboljši film (Žirija občinstva), Stopov igralec leta (Jan Cvitkovič), Stopova mlada igralka leta (Mojca Fatur) Cottbus Film Festival 1999: Grand Prix - Najboljši film festivala, Posebno priznanje za najboljšega igralec (Jan Cvitkovič), Posebno priznanje (FICC / IFFS žirija), Findling - Nagrada za najboljši film (Interesno združenje Filmkommunikation e. V.) Kijev Molodist Film Festival 1999: Diploma za drugi najboljši celovečerni film (Festival Molodist, Kijev 1999), Nagrada Yves Montand za najboljšega igralca (Jan Cvitkovič), Posebno priznanje (FICC / IFFS žirija) Moskva, Faces of Love Film Festival 2000: Grand Prix - Najboljši film festivala, Najboljši igralec (Jan Cvitkovič) Trst, Alpe Adria Cinema 2000: Grand Prix - Najboljši film festivala Film je bil prikazan na več kot 50 mednarodnih filmskih festivalih, med drugim v Karlovyh Varyh, Montrealu, Torontu, Pusanu, Solunu, Mar del Plati, Sarajevu (Posebno priznanje žirije), Montpellierju (Nagrada Off Prix), Bruslju (Posebna omemba žirije) Palm Springsu, New Yorku, Minneapollisu, Sydneyu, Jeruzalemu, Goteborgu, Beogradu...
  • Ruševine (2004, 100 minut), celovečerni igrani, režiser in scenarist Ljubljana, 7. Festival slovenskega filma 2004: Vesna za najboljši film, Vesna za režijo (Janez Burger), Vesna za fotografijo (Simon Tanšek), Vesna za glasbo (Drago Ivanuša), Vesna za glavno moško vlogo (Darko Rundek), Vesna za glavno žensko vlogo (Nataša Matjašec), Vesna za stransko moško vlogo (Matjaž Tribušon), Vesna za stransko žensko vlogo (Nataša Burger), Najboljši film - nagrada občinstva, Stopove nagrade: za moško vlogo (Darko Rundek), za žensko vlogo (Nataša Matjašec), za epizodno vlogo (Matjaž Tribušon), za obetavno igralko (Janja Majzelj). Mednarodna premiera: Filmski festival Rotterdam 2005 Filmski festival Lecce (2005): posebna nagrada žirije Reale Mutua Assicurazioni

Direktor fotografije Simon Tanšek

Rojen leta 1973 v Trbovljah. Diplomiral in leta 1999 tudi magistriral iz študija filmske in televizijske kamere na FAMU, Praga, Češka republika. Od mladosti se ukvarja tudi z izraznofotografijo in razstavlja. Je član Foto kluba Hrastnik. Direktor fotografije celovečernih filmov: V leru (r. J. Burger, 1999), Vladimir (TV film, r. Zoran Živulovič, 2002), Peterka - leto odločitve (dokumentarni, r. Vlado Škafar, 2003 - eden od treh direktorjev fotografije), Ruševine (r. J. Burger, 2004), Odgrobadogroba (2005), Tuning (r. I. Šterk, 2005).Tudi direktor fotografije za številne kratke filme ter reklamne in glasbene spote. Več na http://www.simontansek.com

Montažer Miloš Kalusek

Rojen leta 1968 v Chrudimu, Češka republika. Študiral filmsko in TV montažo na FAMU, Praga, Češka republika. Med drugim montiral kratke filme avtorjev A. Žumbergarja, B. Slame in J. Burgerja. Montažer celovečernih filmov: V leru (r. J. Burger, 1999), Ruševine (r. J Burger, 2004) in Odgrobadogroba (2005) .

Skladatelj Aldo Ivančić

Rojen leta 1959 v Puli. Bil je član kultne glasbene skupine Borghesia. V svoji dolgoletni karieri je sodelaval pri produkciji več kot 50 plošč raznih izvajalcev. Pripravil je glasbo za številne gledališke in plesne predstave. Trenutno je zelo aktiven pri skupini Bast in tolkalcih The Stroj. Na filmu je pripravil glasbo za celovečerne filme Varuh meje (r. M. Weiss, 2001) in Odgrobadogroba (2005), kakor tudi glasbo za TV nanizanko Novi svet (r. M. Weiss, 2003) ter številne dokumentarne filme.

Scenograf Andraž Trkman

Rojen leta 1974 v Kopru. Diplomiral slikarstvo na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah. Scenograf pri celovečernih filmih V leru (r. J. Burger, 1999), Kruh in mleko (r. J. Cvitković, 2001), Desperado Tonic (prva epizoda, r. Boris Petković 2004) in Odgrobadogroba (2005) ter pri kratkem filmu La luna ci guarda (r. Matteo Oleotto, 2001). Scenograf različnih video spotov.

Scenograf Vasja Kokelj

Rojen leta 1966 v Šempetru. Diplomiral slikarstvo na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah. Izvajalec scenografije pri celovečernem filmu V leru (r. J. Burger, 1999). Scenograf pri celovečernih filmih Kruh in mleko (r. J. Cvitković, 2001), Desperado Tonic (prva epizoda, r. Boris Petković 2004) in Odgrobadogroba (2005), ter pri kratkem filmu Beatiful Kreplje (r. Dario Frandolič, 2000). Scenograf in izvajalec scenografij za številne gledališke predstave v Primorskem dramskem gledališču in Slovenskem mladinskem gledališču.

Kostumografinja Polona Valentinčič

Rojena leta 1970 v Postojni. Študirala oblikovanje na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah. Ukvarja se z izdelovanjem srebrnega nakita, modnim oblikovanjem, kostumografijo in vizualnimi umetnostmi. Kostumografinja pri celovečernih filmih V leru (r. J. Burger, 1999) in Kruh in mleko (r. J. Cvitkovič, 2001) in Odgrobadogroba (2005).

Kostumografinja Beti Njari

Rojena leta 1970 v Beogradu. Študirala primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kostumografinja pri filmih Kruh in mleko (r. J. Cvitkovič, 2001) in Odgrobadogroba (2005) in kratkem filmu Srce je kos mesa (2003).

Kreatorka maske Alenka Nahtigal

Rojena leta 1966 v Ljubljani. Leta 1985 končala Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in leta 1987 začela z oblikovanjem maske za filme in gledališče. Sodelovala pri več mednarodnih filmskih in gledaliških ko-produkcijah. Od leta 2003 sodeluje kot predavatelj in mentor na AGRFT. Kreatorka maske pri naslednjih celovečernih filmih: Remington (r. D. Kozole, 1988), Babica gre na jug (r. V. V. Anžlovar, 1991), Ko zaprem oči (r. Franci Slak, 1993), Gipsy Eyes (r. V. V. Anžlovar, 1994), Halgato (r. Andrej Mlakar, 199x), Outsider (r. Andrej Košak, 1997), Rane (r. Srđan Dragojević, 199x), Poker (r. V. V. Anžlovar, 2001), Sladke sanje (r. Sašo Podgoršek, 2001), Ljubljana (r. I. Šterk, 2002), Zvenenje v glavi (r. A. Košak, 2002), Slepa pega (r. Hanna A. W. Slak, 2002), Ruševine (r. J Burger, 2004), Odgrobadogroba (2005).

Igralska zasedba

Gregor Baković - Pero

Rojen leta 1969 v Ljubljani. Končal študij igrals, tva na AGRFT. Zaposlen je v gledališkem ansamblu SNG Drama iz Ljubljane. Do sedaj je nastopal v sledečih filmih: Koza je preživela (dir. S. Podgoršek, 1991, kratki), Balkanski revolveraši (r. M. Weiss, 1991, kratki) ter celovečernih filmih Rojevanje Leara (r. Damjan Kozole,1993), Carmen (r. M. Pevec, 1995), Ekspres, Ekspres (r. I. Šterk, 1995), Sladke sanje (r. S. Podgoršek, 2001) in Odgrobadogroba (2005).

Drago Milinović - Šuki

Rojen leta 1968 v Ljubljani. Končal je GILŠ. Je član gledališča Ane Monro. Igral je v celovečernih filmih V leru (r. J. Burger, 1999), Zadnja večerja (r. M. Javšnik, 2001) in Odgrobadogroba (2005) ter kratkih filmih Naprej (1999), Rop stoletja (1998) in Zjutro (1998).

Sonja Savić - Ida

Rojena leta 1961 v Čačku (Jugoslavija). Diplomirana igralka (Fakultet dramskih umetnosti, Beograd). Z igralstvom se je ukvarjala že v gimnaziji. Nastopala je tudi v gledališču. Za svoje filmske vloge je prejela številne nagrade doma in v tujini (zlata arena v Puli, nagradi Čele kula in carica Teodora na festivalu v Nišu). Za vlogo Sonje v filmu Kruh in mleko je na 4. Festivalu slovenskega filma (Portorož, 2001) prejel nagrado Stopova epizodna igralka leta. Igrala v več kot dvajsetih filmih, najbolj znani so: Živeti kao sav normalan svet (r. Miloš Radivojević, 1982), Šećerna vodica (r. Svetislav Prelić, 1983), Balkanski špijun (r. Božidar Nikolič & Dušan Kovačević, 1984), Davitelj protiv davitelja (r. Slobodan Šijan, 1984), Una (r. M. Radivojević, 1984), Život je lep (r. Boro Drašković, 1985), Kako je propao rokenrol (epizoda r. Zoran Pezo, 1989), Mi nismo anđeli (r. Srđan Dragojević, 1992), Urnebesna tragedija (r. Goran Marković, 1995), Kruh in mleko (r. J. Cvitković, 2001), Desperado Tonic (četrta epizoda, r. Zoran Živulović, 2004) in Odgrobadogroba (2005).

Mojca Fatur - Renata

Rojena leta 1978 v Kopru. Končala študij igralstva na AGRFT. Deluje kot samostojna kulturna ustvarjalka. Igrala je v sledečih celovečernih filmih: V leru (r. J Burger, 1999) in Odgrobadogroba (2005) ter kratkih filmih Lesi se vrača (2000), Tišina pred nevihto (2000), Cesta (2000) ter Srce je kos mesa (2003).

Nataša Matjašec - Vilma

Rojena leta 1967 v Murski Soboti. Diplomirala na AGRFT, od leta 1995 samostojna kulturna ustvarjalka, sodeluje s profesionalnimi gledališči (Slovensko mladinsko gledališče, SNG Drama Ljubljana, SNG Drama Maribor) in neodvisnimi skupinami (Projekt Atol, E.P.I. center). Igrala je tudi v številnih kratkih in videofilmih, med drugim v filmih Homo Erectus (r. Ema Kugler, 2000) in Phantom (r. Ema Kugler, 2003), bila scenaristična sodelavka pri celovečernem filmu Outsider (r. Andrej Košak, 1996) in v lastni produkciji, ob pomoči Studia Arkadena zrežirala dokumentarno - igrani film Tiigra (2001). Celovečerni filmi: Babica gre na jug (r. Vinci V. Anžlovar, 1991), Radio.doc (r. Miran Zupanič, 1995), Ruševine (r. J Burger, 2004), Odgrobadogroba (2005). Za svoje vloge je prejela nagradi revije Stop za najboljšo vlogo (leta 1992 za vlogo Lavre v filmu Babica gre na jug in leta 2004 za vlogo Žane v filmu Ruševine) in nagrado Vesna za najboljšo žensko glavno vlogo (za vlogo Žane v filmu Ruševine). Nagrado Vesna je prejela tudi kot režiserka filma Tiigra.

Brane Grubar - Dedo

Rojen leta 1941. Profesionalni igralec in stalni sodelavec SNG Drama iz Ljubljane. V filmih nastopa od leta 1968, Med drugim je igral v celovečrnih filmih Peta zaseda (r. f. Kosmač, 1968), Ko pride lev (r. B. Hladnik, 1972), Bele trave (r. B. Hladnik, 1976), Sreča na vrvici (r. J. Kavčič, 1977), Nasvidenje v naslednji vojni (r. Ž. Pavlović, 1980), Pustota (r. J. Gale, 1982), Leta odločitve (r. B. Vrhovec, 1984), Naš človek (r. J. Pogačnik, 1985) Čas brez pravljic (r. B. Hladnik,1986), Živela svoboda (r. R. Ranfl, 1987), Ljubezen je nam vsem v pogubo (r. J. Gale, 1987), Poletje v školjki 2 (r. T. Štiglic, 1998) Kavarna Astorija (r.J. Pogačnik, 1989), Triangel (r. J. Pervanje, 1991), Oda Prešernu (r. Marin Srebotnjak, 2001), (A)torzija (r. S. Arsenijević, 2002, kratki) in Odgrobadogroba (2005).

Komentarji

15.8. 2005 ob 15:50 zvezdica

spet nou slo. film...bomo vidl če je standartni slovenski film al je kej več...Drgač od slo. filmou pa so mi še vedno: tu pa tam,Barabe,Rezrvni deli,Jebiga,Poletje u školjki 1,2.

— Jason Boy
27.8. 2005 ob 9:08 zvezdica

film sem videl v izoli, komentar:fantastično , moja napoved. film bo haral v svetovnem merilu

— janez
30.8. 2005 ob 23:20

snemali so ga v moji vasi

— sonce
16.9. 2005 ob 15:43

ja ja sej upam da bo vsaj ta film za kej!! zato ker po moje slovenski filmi nimajo taprave režiserje,niso tako izkušeni kod drugje po svetu!!! no ja pa pustimo se presenetit!!! NIKOLI SE NE VE. LEP POZDRAV IN POVNO DOBRIH OBČUTKOV OB GLEDANJU FILMA

— evgenzgonc
25.9. 2005 ob 10:05 zvezdica

Film Odgrobadogroba že kotira v svetovnem merilu. V San Sebastianu je dobil prestižno nagrado za najboljšega novega režiserja. Bravo!

— Jure
18.10. 2005 ob 1:48

Pa v Varšavi je tudi dobil nagrado... Čestitam.

— Jure
8.11. 2005 ob 0:00

a v celju ga pa ne mislite vrtet!!? je premal amerike!!!?

— sramujte se.
8.11. 2005 ob 16:33 zvezdica

Odlicna fotografija, kamera je super, sploh tam ko se pogled dvigne in se pokazejo cudoviti kraski vinogradi izza pokopališkega zidu. Super kontrasti v zelo ekspresivnih prizorih. Vsec mi je bilo tudi to, da ti film pusti dihati, da se vse skupaj ne odvija prehitro. Še vedno pa ostaja obcutek o rahli zmalicenosti, kot da bi nas Cvitkovič "posrbil" oz. pobalkanil. Ali pa je to le opomin, da ne pozabimo svoje nerazdruzljive povezanosti s tem polotokom. Film je tipicno evropejski, ce lahko tako recem. Eden najboljsih slovenskih filmov do sedaj. Prvi slovenski film ob katerem sem pozabil, da gledam slovenski film. lp

— lovro
12.11. 2005 ob 14:51

Me prov zanima če bo film boljši od tu pa tam. Igralska zasedba je kr uredu. bye maš

— maša
13.11. 2005 ob 12:46

DrAg| m0i ...f|Łm )3 pRepr0§tO ZAKON!!!jE ŁEgEnDa TaK dA sE gA bReZ oDlaŠaNjA sPrAvTe GŁeDaT w KiNo!!!

— AŁy@Ž
19.11. 2005 ob 13:20

Grem zdaj tole gledat, sam se mi zdi, da je cvitkovič en redkih v Sloveniji, ki stvar okoli filmov obvlada. Aja, pa še nekaj...film tu pa tam je eno navadno SRANJE!

— mesar
19.11. 2005 ob 18:25 zvezdica

Nekaj nepričakovano posebnega. Poetičen, duhovit, realističen, umetelen, grotesken, lep ... Delčki vsakdana junakov se ob koncu povežejo v nepričakovano zgodbo. Film o smrti, življenju, ljubezni, primitivizmu, otopelosti, srčnosti, lepoti, krutosti, ujetosti, osvobojenosti, hrupu, tišini ... Nasprotja prepletena v celoto. Nekateri posamezni prizori delujejo kot najbolj tenkočutne slike, dogodki prikazani na poseben, skoraj neverjeten način, a ravno zaradi tega vedno sporočajo še nekaj več, še bolj zgovorno in natančno, dialogi se odvijajo duhovito in meseno. Igralci so ustvarili izjemno prepričljive karakterje (predvsem Gregor Baković, Sonja Savič, Drago milinović in Brane Grubar), tako da gledalec diha z njimi od začetka do konca v vsakem trenutku. Po mojem mnenju ne gre le za film, ki predstavlja velik presežek slovenske kinematografije, ampak gre za poseben dragulj filmske stvaritve v svetovnem merilu. Katarzično doživetje. Toplo in brez dvoma priporočam, da si privoščite ta nepozaben "trip" Jana Cvitkovića.

— Simona
20.11. 2005 ob 16:24 zvezdica

Poklon za 100 minut čustev. Bravo..

— klemen
21.11. 2005 ob 8:58

Just another SBLLBM (slo bullshit local low budeget movie). Social, depressive, boring... Waste of money for the ticket. Po ogledu sem prvo šel do najbližje WC školjke (za se zbruhat), nato pa domov ter hitro zalaufal Revenge of the Sith DVD. Tolk, da pridem k sebi in si spucam nesnago iz možganov...

— Koroshets
21.11. 2005 ob 17:18

film je dober samo je razvlečen v iber.Lahko bi ga skrajšali za dobrih 20 min!

— triple x
22.11. 2005 ob 17:02 zvezdica

Glede na prejšnje komentarje sem se odločil, da si film ogledal (čeprav sem se že velikokrat glede domačih filmov ''ožgal''), saj naj bi bil ''primerljiv hollywoodskim''. Ne vem kateri hollywood ste mislili, tistega v ZDA prav gotovo ne. Spet en socialno/umetniški film, ki sicer ponudi nekaj dobrih for, a so zapleti skoz bolj čudni, ogromno stvari je preprosto nemogočih... Kdaj bomo začeli v SLO delati ''popcorn'' filme in ne samo neko umetniško neprebavljivo sranje?

— Kikiriki
24.11. 2005 ob 16:33

Saj film ni slab, sam malo se .no, a poznate občutek, ko je film dolg dve uri, pa se vam zdi, da je šel mimo vas v trenutku.no, pri tem grobarstvu je glih kontra. Uro pa dvajset minut predolg. BASTA.

— mesar
25.11. 2005 ob 16:34 zvezdica

90% filma je čisti užitek!!! Take dobre fore, kot še v nobenem slo filmu doslej. Đuro je pravi amater v primerjavi z avtorjem tega filma... Zadnjih 15 minut je pa film tko krvav in ogaben, da res ne veš, zakaj je potreben tak konec??!!?? Mogoče,ker drugače ne bi bil kao "ART" film, AMPAK "Le" uspešen film, kot bi ga naredil holiwood. ŠKODA, ZELO ŠKODA ZARADI ZADNJIH 15-IH KRVAVIH MINUT :)) a VSEENO ČESTITKE in pohvale, za ODLIČEN FILM!!!

— Damijan
25.11. 2005 ob 19:19 zvezdica

Filma si sicer nisem ogledala, ampak morem pokomentirat spodnji zadnji komentar. Mislim da je samo pozitivno..ZELO ZELO pozitivno da nimamo pop-corn filmov, sej jih je že tako preveč. Ker mislim da film v katerem se mama in hčerka zamenjajo, 15-letnica postane pop zvezdnica in blablabla..so filmi ki te samo poneumljajo in je res zguba časa jih gledat. Tako da...upam da bo u Sloveniji še dosti takšnih umetniških filmov in ne drugega hollywoodskega sranja!

— O_o
26.11. 2005 ob 18:11 zvezdica

hmmm.kikiriki ne vem kaj bi rekla... nikjer ni bilo rečeno da je film holivudski... ali je mar holivud merilo za kvaliteten film na mednarodnem nivoju?? o prebavljivosti pa...če se že zatekaš k metaforam je ta film približno kot... sacher torta (za sladkosnede). pa premili naslednjič preden popljuvaš tak film...

— deklica
27.11. 2005 ob 10:35 zvezdica

...še en slovenski film. naj še samo en reče da znajo slovenci delati filme! se mi zdi da še srbi nardijo 100x boljše. me ne zanima če je ta film prejel nagrado ali bilo kaj. so izjeme pa se mi tudi zdi da so nekje 30 let nazaj delali boljše filme kot zdaj. sicer pa mi je res žal dnarja za skoraj 2 urno tišino v kino dvorani. preden se bom odločila za ogled katerega koli slovenskega filma bom še krepko premislila pa niti malo ne ozirala na vaše komentarje kako je fantastičen.

— gledalka
28.11. 2005 ob 14:09 zvezdica

Čestital bi ustvarjalcem in se obenem zahvalil za uro in pol čistega filmskega užitka. Film kot celota me je navdal z lepimi občutki in bolečino, za hip sem pomislil, da so tudi ljudje, ki me razumejo.

— Jurij
28.11. 2005 ob 16:51 zvezdica

No, no umetniki. Cvitkovič je rekel: "Če mi dajo za pravice milijon zelencev, lahko naredijo tudi romantično komedijo". Holivud vrti filmski svet. Če bi v Slo delali take filme, bi imelo veliko naših umetniških postopačev delo, kalili bi se in potem ..., potem bi vmes morda nastal tudi kakšen umetniški film na visokem nivoju. Kruha in iger. Za vse. Za nevedno rajo in za tiste z visoko umetniško - kulturno tenkočutnostjo.

— fakin
28.11. 2005 ob 17:20 zvezdica

Odgrobadogroba ni film za "gledalce", ki ne pridejo gledat filma, ampak se pridejo le krohotat, ali pa uživat ob krvavi akciji. Ni za "gledalce", ki pridejo v kino srebat Pepsi in grickat kokice, ni za "gledalce", ki že celo življenje konzumirajo le en tip filma po stereotipnem lahkotno prebavljivem holivudskem formatu. Je pa za gledalce, ki upajo, da bodo videli zanimiv film, ker so videli že marsikaj, a bi radi videli še nekaj svežega, posebnega, učinkovitega. Cvitkovič je ustvaril sicer poetičen film, v kakršnem situacije na meji verjetnosti izpostavi kot posebej pomemben del vsakdana, in hkrati poignorira mejo verjetnosti. Pripravi tragikomičen teren, da ga ob koncu preseka v popoln preobrat, spremeni tok poante, izpostavi nova glavna protagonista, celotno zgodbo postavi v drugo luč. Brez takšnega preobrata oziroma zaključka bi gledali drug film. Art gor ali dol, vprašanje, čemu takšen krvav zaključek, ko pa smo se ravno začeli fino zabavat, se mi zdi več kot neumesten, da o tisti omembi tišine v dvorani sploh ne bi izgubljala besed. Kaj hodite v kino kričat? Ah, ne, seveda, krohotali bi se radi preverjenim vzorcem, po možnosti s čimmanj smisla za humor. Ne, ta tip gledalca, če se temu sploh lahko reče gledalec, ne bo zadovoljen. Sploh pa je jasno, da dokler bodo polizdelki tipa Tu pa tam ali Kajmak in marmelada podirali rekorde gledanosti na naših tleh, lahko pričakujemo le to, da bodo naši največji filmski presežki navduševali predvsem gledalce v tujini. Pri nas bomo snemali pa domače ohceti in jih vrteli v kinodvoranah pred navdušeno množico. Upam, da sem samo pesimist.

— Simona
28.11. 2005 ob 17:30 zvezdica

Hollywood ne vrti filmskega sveta, vrti pa kvečjemu filmski trg. Cvitkovičev izdelek je takšen, kakršen pač je, in tega ne more nič spremeniti. Če bi Brad Pittova produkcijska hiša npr. adaptirala Odgrobadogroba in ustvarila sranje od romantične komedije, je to pač njihov problem, in sramota za njihov filmski svet, ki trži največ na izdelkih omenjenega tipa. Ob tem bi se z milijonom v žepu lahko Cvitkovič pač smehljal pod palmovim listom, saj je sam ustvaril precej več od "kruha in iger" pofla.

— Simona
28.11. 2005 ob 17:36 zvezdica

Ne, da si pesimist. Prodajaš nam neko kvazi kritiko filma ali pa jo samo vadiš. Imej odnos do drugače mislečih. Film je morda res presežek, vendar to še ne pomeni, da bi ga morali vsi videti s tvojimi očmi. V Holivudu delajo filme - tudi take, ki jim Cvitkovičev do kolen ne seže, zato umiri žogico. Ali si ena izmed tistih, ki jih Tomc opiše: "Poslušajo glasbo za katero v določenih krogih velja za kvalitetno. Vse ostalo je za njih človeka ne vredno". Jaz pa dodam. Mesar gre na veselico, spije špricar, poje kotlet in zavrti svojo izbranko ob polki in valčku. To je njegovo življenje in ne bi ga zamenjal za moje, še manj za tvoje - za življenje, ki prezira živo preproščino.

— fakin
28.11. 2005 ob 17:44 zvezdica

To je tvoja igra. Bohotiš se pred nami - ki ne razumemo in ne dojamemo. Igraš se. Pa si sita? Če vrti filmski trg, vrti filmski svet. Očitno ti razmere na turbo kapitalističnem umetniškem nebu niso ravno najbližje. Nizkoproračunski filmi niso nujno nizkoproračunski zato, ker to hočejo biti, temveč zato, ker to morajo biti. Malo literature pred spanjem. "Umetnost ob koncu socializma" morda.

— fakin
29.11. 2005 ob 12:36 zvezdica

Ne podajam kritike, ampak pač komentiram, kar naj bi bil namen te strani. Seveda ni treba, da vsi vidijo film z mojimi očmi, rada pa slišim argument, mišljenje, in ne le trditev nekoga, da je nekaj zanič, ker prebavi le popocorn izdelek. Tak naj se izogiba podajanju kritike o nečem, kar ga itak ne zanima, in naj uživa v popcornu. Ja, Hollywood ustvarja tudi izvrstne filme, ampak je glede na masovno produkcijo ta odstotek precej majhen. Mesarjevo življenje se mi pač zaradi kotleta in veselice res ne zdi nič posebej privlačnega, v življenju vidim smiselnejšo poanto, preprostost pa cenim, ampak v povsem drugačnem kontekstu. Odgrobadogroba recimo obravnava ravno življenje preprostih ljudi z veselicami in kotleti v paketu, ki pa še zdaleč ni nujno preprosto. Filmski trg zame ni filmski svet v smislu pomembnosti, kot se mi npr. Paris Hilton ne zdi niti malo pomembna osebnost v primerjavi z ustvarjalnim, humanim in preprostim človekom. Ja, nizkoproračunski filmi so večinoma nizkoproračunski, ker to morajo biti. In? Še vedno je lahko bolj ali manj zanimiv. Hvala za nasvet o branju literature pred spanjem, jaz ga že dolgo upoštevam, ti pa s hrepenenjem po kotletu in vaški veselici kot najmamljivejši obliki prizora verjetno ne prakticiraš te pobude prav rad. Škoda.

— Simona
29.11. 2005 ob 13:02 zvezdica

Seveda je bilo v enem izmed komentarjev omenjeno, da je kvaliteten kot holivudska produkcija. Samo pravim, da bi morali film označiti kot ''art'' film, da bi 90% obiskovalcem privarčevali zgražanje, dolgčas, ogorčenje... Na koncu filma je bilo kar veliko komentarjev v stilu: ''Gremo zahtevat denar nazaj?'' Da pa ne znamo narediti filma, ki bi pobiral miljone po kinodvoranah po svetu pa mi že postaja jasno. Še najbližje temu je bil Nikogarsnja zemlja, ki tako kot Odgrobadogroba obdeluje socialno tematiko, pa je vseeno film gledljiv (pardon, zelo gledljiv). Odgrobadogroba - žalost, žalost, žalost...

— kikiriki
30.11. 2005 ob 3:23

gnilo gnilo gnilo aja pato se gnilo

— vrb
1.12. 2005 ob 21:36 zvezdica

Pričakoval sem dobro izdelan in gledljiv film, dobil pa sem le udarec v želodec in zdaj ne more prebanljat konzumirano. Ta film za gotovo ne bom šel gledati dvakrat in tudi večina tistih, ki so ga gledali ga verjetno ne bo šla ve gledat. To naj bi bil slovenski film, slovenska je samo pokrajina, čudovita in barvita, vse ostalo je pa navlečeno od drugod neka getoizirana druščina, ki se dolgočasi in nazadnje stori nasilje nad gluhonemo lepotico,njen resnični ljubimec pa obračuna s storilci in se ubije s predelanim "fičkom". Govorec (Bakovič) na pogrebih govori neke neumnosti in igra kakor da je še vedno v "Ekspres-ekspres" v vlogi brez besed. Vsaj kakšen odličen govor resničnega govorca s pogrebov bi si lahko prebral da bi vsaj sam slišal barvitost takih govorov, tako pa je žal ostala samo neizkoriščena priložnost za dober film. Nekateri deli filma so dobri -tragikomični,neuspe l samomor, popolna nesposobnost moderne medicine pri zdravljenju depresije, nekateri pa odveč. Bojim se da je to spet nek nov začetek "črnega vala", ki ga pa prav nič ne potrebujemo v slovenskem filmu. Štrk

— Štrk
2.12. 2005 ob 8:43 zvezdica

...bi lahko označil svoje občutke uro in štirideset minut filma, potem ko mi je po desetih minutah ugasnilo upanje, da bom končno videl film posnet v Sloveniji, ki ne bo iz žanra "slovenski film". Prav zavidam vsem gledalcem, ki lahko v tej naši res originalni zvrsti filma (skoraj tako nekako kot človeška ribica) tako zelo uživajo. Za vse ostale, ki imamo raje ščepec realnosti, pa ostane le upanje, da se bo kak slovenski režiser spravil posneti dokumentarni celovečerni film. Z umetniškim presežkom, ki jim je prirojen, bomo morda dobili celo pravo dramo, ali pravo črno komedijo.

— felix
5.12. 2005 ob 18:47 zvezdica

Ja, res ne vem, kaj naj si mislim. Ravnokar sem si ogledala Odgrobadogroba in moram reči, da sem se precej dolgočasila med gledanjem filma. Zakaj? Zaradi 10x preveč razpotegnjenih kadrov, zaradi preprostih in neumnih napak (kot npr. tista z lojtro) in zaradi igre, ki ji ne gre ravno očitati gledališke igre, žal pa tudi ni kaj daleč od tega. Dialogi so zamrznjeni in igralci, čeprav so bili izbrani res zelo dobri, žal igrajo tako kot vsi ostali slovenski igralci v prejšnjih slovenskih filmih, zategnjeno, kot bi se bali dati od sebe kaj več. Mogoče je krivda temu scenarij, saj se liki ne razvijajo skozi film, kot bi bili morda vajeni iz drugih boljših filmov (npr. Perota spoznanje, kaj se dogaja z njegovo 'ljubeznijo', nič ne spremeni). Moram reči, da sem se krohotala, ko sem spet videla, da je Cvitkovič vse paciente spet postavil, ja kam drugam, kot v isto bolniško sobo, kot pri najbolj huronsko smešnem delu v Kruh in mleko. Mogoče je tukaj poskrbel za nek prenos od prejšnjega filma, ki ga je delal, kot pri Kruh in mleko, ko je bil na TV ravno film V leru. Kakšno naključje ali samopromocija? Res te potre, da vidiš, da so tudi po svetu žirije, ki napak ne vidijo in da ideja, ki je pravzaprav dobra in izvedljiva izvisi nekje tam v prelepi kraški pokrajini in se je žal kljub številni ekipi in pomoči ne dodela v celoti. Kulisa slovenskega Krasa je žal tudi edina pohvalna. Napake, spodrsljaji, ki jih ob filmu, ki ga je financiral filmski sklad RS, kjer naj bi ja vedeli, kaj je to dober film, igralca začnejo nervirati. Slovenski film vztrajno išče tisto svojo pot, ki jo je že imel; zdaj pa malo kopira pri Kusturici, malo tu malo tam, ker svoje poti žal ne najde več. Slovenski film postaja pravzaprav že malo posmehljiv do gledalca. Na vsaki stopinji mu namreč da vedeti, da ga ima za neumnega in neukega. Tega ne morem trditi za vse filme, npr. Zvenenje v glavi je bil prvi film, kjer gledalec ni imel občutka, da je film slovenski, po mojem mnenju. Žal mi je, ker stalno poslušam, da Cvitkovič pa ne dela tipičnih slovenskih filmov. O, ja. Dragi Jan si že zašel v to kolesje in upam, da se drugič bolj izkažeš. Mi pa gledat, al pa clo delat boljše filme. Kaj boljšega pa že nardimo, ni hudič.

— Slovenka
6.12. 2005 ob 23:48 zvezdica

1. Kadri niso razpotegnjeni, ampak dihajo. Nisem se dolgočasila niti trenutka. (No, v krsti je bilo za spoznanje res morda predolgo). 2. Kakšna napaka z lojtro? 3. Gledališka igra? Ta floskula o slo. filmu pa že dolgo nikamor več ne paše. 4. Zakaj bi moralo Perota spoznanje o njegovi ljubezni spremeniti? Ja, vem, da je to kliše učnih ur o pisanju scenarijev po holivudsko, češ, lik se mora nujno spreobrniti, spremeniti ob temeljnih dogodkih. Meni je pa veliko bliže tip filma, ki skuša podati resnico, tudi skozi poetiko in simboliko. Pero se ni nič kaj spremenil, saj je bil že marsičesa vajen od svoje družine, še celo potuhnil se je. In to mi je bilo všeč, ker se mi je zdelo verjetno. Lik moškega, ki ne prenese, se ne sooči, stisne rep med noge, ima dovolj svojih težav ... In na drugi strani lik moškega, ki se sooči s tragedijo svoje ljubezni, ampak je spet ne prenese, se pogubi, ker se sooči. Ja, temu verjamem. Obojemu. 5. Mogoče gledalec le ni tako uk in pameten, kot bi rad bil. Odvisno od gledalca. 6. Jan je s strani žirij in združenja kritikov pobral vsega skupaj, mislim, da, šest glavnih nagrad po svetu. In zakaj misliš, da si ti tako zelo verodostojen gledalec, da trdiš, kako vsi ti posebej izbrani ljudje na eni strani in strokovno podkovani na drugi pojma nimajo? Jih je namreč kar precej z različnih vetrov, tako da ... 7. Zvenenje v glavi. Se spomniš nedopustnega štosa, ko Godnič leži z odrezanim jezikom na tleh, v zaporu je gnusen kaos in vse smrdi po krvoločnosti, Šugman pa sklonjen nad njim, ki se davi v lastni krvi, skuša biti duhovit in odpoje nekaj v stilu: "Meni zveni v glavi, ta pa ne more govorit (ali nekaj v tem smislu)". Takšnega situacijskega kolapsa, ko eno nikakor ne gre skupaj z drugim, nisem videla še v nobenem slo. filmu, nobenem. To ni bil najslabši projekt, nikakor pa ne med boljšimi. Po mnenju moje malenkosti seveda in še nekaterih. 7. Cvitkovič pa res ni tipičen režiser slovenskega filma v smislu sloga. Diši dosti bolj po balkanskem vzdušju, ampak obravnava tipično slovenske tematike. Začimbe mi dišijo prej z juga. Definitivno. Če že moramo operirati z naše, njihovo, ono ...

— Simona
10.12. 2005 ob 2:08 zvezdica

Film se mi zdi zanimiv, ker ni klišejski (ne izveš konca že pred ogledom filma). Pogrešam pa več humorja, glede na to, da naj bi bila komedija... Nekateri prizori so prav strahotni, zanimivi kadri in seveda celotna zgodba... Upam, da je/bo ta film še primerno nagrajen in da bo dosegel ciljno publiko...

— Matej
11.12. 2005 ob 15:00

kva!folk pa kva vi gledate ta film je polom skor sm zaspal.cez cel film se ne dogaja nic zanimivega.kaj nej recem use kar smo posnel do zdaj je velik bols kokr to sranje.

— style
12.12. 2005 ob 7:53 zvezdica

Mene pa je malo bodlo v uho, da razen "Renate" ni nihče govoril okolju primernega dialekta. Z ljubljanščino v tisti pokrajini so pač udarili mimo. Mar bi pač ostali pri knjižni slovenščini (kot Novak). No, to se mi je zdela "napaka". Sicer pa zanimiv film. Šokanten

— M
14.12. 2005 ob 15:55

Filma še nisem videl, zato je za mene še vedno najboljši slovenski film zadnjih časov Rezervni deli. A je možna kakšna realna primerjava med tema dvema filmoma?

— Robert
14.12. 2005 ob 20:38

men se zdi da gre to zua strahoto ljudi ki hočejo narditi samomor. Kaj naj rečem sama svinarija je odgrobadogroba

— maja
14.12. 2005 ob 20:41

ta film je zakon zato k gre o ljubezni samomoru in sovraštvu lep pozdrav

— kaj vas briga
14.12. 2005 ob 20:48 zvezdica

Joj ljudje, pa kaj za vraga imate proti slovenskemu filmu? Slovenski film je slovenski in hvala bogu da je drugačen. Upam da bo tak tudi ostal. Imamo balkanski priokus ampak tko je, mi smo balkanci in si ni treba lagat da smo kj drucga. Če ste znova in znova razočarani nad slovenskimi filmi jih ne hodt gledat. A ni enostavno? Jst tud ne maram npr. Jim Carrey-evih filmov in jih ne grem gledat. Ker mi njegovo igranje ni všeč. Pa je menda dober igralec. V tem primeru primerjam slovenski film proti določenemu igralcu ker je slovenski filmski trg malo manjši. Skratka slovenski film je drugačn od ostalih in prav je tako. Francozi imajo tudi francoski film in je meni osebno dober ampak je spet čisto drugačen. Večina ki menijo da je film zanič so jim bili zanič tudi večina, če ne kar vsi, prejšnjih slovenskih filmov. Ampak do zdj tega še niste ugotovili da vam slovenski filmi niso cool? A nebi rajš pršparal jurja? sklep: slovenski film naj bo

— nekdo
15.12. 2005 ob 13:06 zvezdica

ja, se strinjam, to je bila res napaka filma. Samo narečje niti ne, saj se na Krasu priseljujejo družine z različnih koncev in krajev, zato me ne moti ljubljanska družina na Krasu, ker je pogost pojav. Zelo me je pa zmotila nedoslednost v primeru Renate. Tipični primorski naglas mladega dekleta na eni strani in zborna slovenščina njenega očeta, ki se je očitno priselil iz npr. Ljubljane. Saj je vendar njegova hči. Nismo zvedeli, da je npr. Renata živela deset let na primorskem, on pa dvajset let služil kruh v Ljubljani, kar bi lahko pojasnilo čudež drugačnega govora znotraj družinske vezi. Škoda.

— Simona
15.12. 2005 ob 17:48 zvezdica

jaz pa ob vsem tem kar sem zdaj prebrala nemorem verjet kakšni ste!po mojem bi mogli prepovedat komentarje gledalcev, saj jih večina ni dosegla raven zrelosti, ko bi lahko sprejeli film takšen kakršen je in razmislili o poanti filma in ne le ob občutku ki vam ga pusti.če hočete zgodbe ob katerih ni treba razmišljati glejte določene filme iz holywooda,če pa po nesreči sfalite kinodvorano veste kje so vrata!meni tud ni bil všeč niti en slovenski film pa zato nebom trdila da so ogabni, nagnusni, popolnoma sfaljeni.kar dela večina vas je tipično slovensko-gremo kritizirat!nemorem verjet!!

— tyra
17.12. 2005 ob 10:59 zvezdica

Film sem z užitkom gledala. Tako lepe barve, lepa kamera, dobra igra, lepi prizori, najboljša sta prizora pri psihiatru in "tečaj" angleščine ... ko bi me vsaj po uri in pol začelo tiščati scat, da bi šla ven in ne bi videla, kako konča Ida itd. Pred tem sem se začela spraševati, kako je Cvitković sposoben posneti tako lep film, pa tak kreten izgleda, no, na koncu pa ... Cvitković, mislim, da bi te morali zapreti ali pa ti vsaj presekati dotok sredstev!

— Katarina
17.12. 2005 ob 11:03 zvezdica

Ja, in še to, kar ste že napisali pred mano. Od vseh samo Renata govori primorsko ... Halo? Se je samo ona priselila na Primorsko? Okej, v tujini, Cvitković, tega res ne opazijo, mi pa ... Mi pa. Glede izbire jezika je krasen Fužinski bluz, ki zdaj igra v Drami.

— Katarina
21.12. 2005 ob 21:47 zvezdica

Film je dober, a hudo črn. Naj vas oznaka "Črna komedija" ne zavede. Komedije je nekaj minut na začetku, zadnjih 15 minut pa je totalno črnih - kolaž najglobjih frustracij na kvadrat.

— gregor
25.12. 2005 ob 22:02 zvezdica

Živjo, Je kdo opazil napako pri prevodu na začetku filma, ko Baković pri prvem govoru reče:"Everybody wants to go to heaven, but noone wants to die first"., ki ga prevedejo kot:"Vsi bi radi prišli v nebesa, nihče pa noče prvi umreti". Pravilno bi bilo seveda:"... nihče pa noče PREJ umreti". Zanimivo se mi je zdelo, da je v samem filmu v podnapisu napačen prevod. Sicer je pa film intriganten :)

— Xrock
26.12. 2005 ob 10:15 zvezdica

Film, ki mu naziv najboljšega slovenskega filma vseh časov, vzame le pretirano mračen zasuk, kjer trije lokalni pobalini nič hudega slutečo punco spremenijo v Ivano Orleansko. Okej, Odgrobadogroba je črna komedija, črne komedije pa si lahko kot veste dovolijo veliko. Zelo veliko, še posebej če se vrtijo okoli mladeniča (Gregor Bakovič), ki piše pogrebne govore. Okoli njegovega najboljšega prijatelja (Drago Milinovič), ki še vedno vozi fičaka, obožuje italijanske peplume, kjer je glavni pogumni Maciste, in sanja o smrti. Okoli lokalne bejbe (Mojca Fatur), ki jo rajca sadomazo. Okoli dedka (Brane Grubar), ki hoče po smrti žene napraviti samomor. Okoli mamice (Nataša Matjašec), ki se ne razume s svojim možem (Zoran Dževerdanovič), ljubiteljem kuhinjskega seksa. Okoli gluhoneme punce (Sonja Savič), ki okoli skače kot prikazen. Okoli tipa, ki v sodu vode vadi potapljanje. Okoli zdravnika (Pavle Ravnohrib), ki daje hudo psihološke nasvete. In okoli natakarja (Primož Petkovšek), ki nikoli ne obrne novega meseca na koledarju z nagicami. Prav imate, to je film, ki izgleda tako, kot da bi ga skupaj režirala Emir Kusturica in Slobodan Šijan, kar je dobro, saj ga je režiral Jan Cvitkovič, Slovenec s stilom in s smislom za dobre filme, ki se ne obremenjujejo z ničemer. Cvitkovič filme dela zase in za tujino, kar je prav, saj se zaveda, da bi bili za Slovenijo preveč dolgočasni. Tak je bil Kruh in mleko, natanko tak je tudi Odgrobadogroba, prva prava slovenska črna komedija, ki jo zanese le proti koncu. Takrat, ko hoče preveč in ko pozabi, da črna komedija ni črna drama. Se pravi film, ki mora šokirati s preobratom. To je povsem odveč. To je trapast rimejk Kristusovega pasijona, kjer se Drago Milinovič po usodnem dogodku spremeni v Mačista, v italijanskega filmskega gladiatorja, v maščevalca brez slabe vesti, v Umazanega Harryja, ki potem od napora seveda zaspi za volanom svojega sfriziranega fičkota.

— iztok gartner
26.12. 2005 ob 18:32

Noro! Tako dobrega filma ze dolgo nisem videl. Komaj cakam na drugidel. Upam, da bo v njem igrala Pia Zemljic. Pozdrav vsem, Metod S.

— Metod
27.12. 2005 ob 14:16 zvezdica

Distribucijska oznaka filma pač ne more služiti kot del kritične obravnave filmskega izdelka. Lahko popljuvaš oznako črna komedija, kar s scenarijem in režijo, da o dramaturškem pristopu ne govorim, pač nima nobene veze, saj gre le za birokratski pečat velikokrat neizvirnih birokratov. Torej argument preveč mračnega zasuka ob koncu ne more služiti kot tehten v imenu produkcijskega štemplja. In ker gre očitno le za nezadovoljstvo ob težko prebavljivem zadnjem delu filma (oh, ne maramo grdih prizorov, še posebej če so prepričljivi), bi bilo pošteno od ocenjevalca, da se vzdrži izrazito osebnega komentarja znotraj razdelave, ki daje lahko bralcu zavajajoč vtis profesionalnega, objektivnega pristopa.

— Simona
8.1. 2006 ob 16:24

zakaj je bil govor lublanski sredi krasa?

— sven
8.1. 2006 ob 20:57 zvezdica

filmček brez repa ne glave, dogaja se v Istri, v piranskem zaledju sodeč po avtomobilskih tablicah, v njemu pa ni niti ščepca mediteranske kulture, mentalitete ali načina življenja. vse se odvija v nekakšnem "lublanskem" dialektu, ki ga v tistih krajih NIHČE ne govori. nekateri liki so popolnoma "jodlarsko" zateženi in zagrenjeni, morda jih najdete, ne vem, v Ljubljani ali na Koroškem (blagor vam...), zagotovo ne na obali, trmasti depresivni istrijan je tukaj klasičen stereotip a ga Cvitkovič ne pozna, navkljub, če se ne motim, svoji dalmatinski krvi. glasbeni vloški, ki jih prispeva "kao" vaški orkester so spet poskus nekakšnega arty elementa (morda usluga prijateljem glasbenikom, ki rabijo reklamo...), in spet popolnoma neskladni s prostorom kjer naj bi se Štorija odvijala. pa prehod iz idiličnega "magičnega realizma" ki veje skozi večino filma v brezvezno neskladen in nerazumljivo krut finale... WTF? kakšne so motivacije treh "propalic"? kdo so ti tipi? zakaj niso že v zaporu? glava prične boleti če skuša človek vse skupaj povezati z nekakšno minimalno logiko... sploh pa film ni slovenski, je prej bleda kopija kake balkanske odisejade, v lublanskem narečju, kar kaže le na to, da ne samo, da slovenija nima ničesar tipično svojega kar bi bilo zanimivo za izvoz (z izjemo "narodne" muzike, v dežele kjer tudi konzumirajo kislo zelje in krvavice), ampak tudi da se "umetniki" tega zavedajo. rezultat česar so slovenski filmi o "čefurjih" in znanstvenofantastičn i umotvori Cvitkovičevega tipa. ena stvar me je le zabavala v filmu. in sicer vložek pobran iz italijanskega kolossala o Macistu (iz obdobja takoimenovanih "peplum" ali "sword and sandal" filmov, ki so se snemali v rimskih studijih Cinecitta' v prvi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja). toda zagotovo ne bo dovolj, da se nad filmom navduši tudi Tarantino... (ki je poznavalec žanra)

— vratipare!
13.1. 2006 ob 21:01 zvezdica

Ko zagledaš naslov ODGROBADOGROBA misliš da je krut filem.Ko stopiš v dvrano in slišiš slovenski glas na zaslonu se zasmeješ!!!Naslov je strašen(kot se je tudi meni zdel).Naslov spoloh ni strašen! Slovenski filem nemore uspet!Čeprav ima krut naslov in dobre igralece.SLOVENIJA JE PRAMAJHNA ZA VSE STVARI!1

— MATEJ MALOVEC
18.1. 2006 ob 17:54 zvezdica

meni se je zdeu film dougočasen in razen par for je blo vse brezveze :( res skoda :( a ve sploh kdo obnovit filem in povedat o cem se gre ??? brez zamere ! PS: nimam nic proti slovenskim filmom in upam da jih nardijo cimvec :) bo vsaj vec izbire !!!

— gregor kp
3.2. 2006 ob 14:07

Slovenka, prva liga, se podpišem spod.

— cjele
27.2. 2006 ob 12:24 zvezdica

Če bi OdGrobaDoGroba nastal pred 30 leti bo morda lahko rekel da je svež in originalen. Danes pa je samo poizkus uvoziti balkanski absurd na slovensko podeželje. Film sam sebe jemlje smrtno resno, je poln brezciljne simbolike, predolgih kadrov, neprepričljivih scen ter povprečne igre. Poglejte si raje Kustoricino Podzemlje in videli boste izviren absurd, ta film pa boste spoznali za to kar je: neposrečen plagiat

— Luka Strniša
11.3. 2006 ob 11:10

Tist k je prbiu da je ta film dobr al pa da bo uspel se je tko obrukou da se bol neb mogu! Najgrši film!!! Gledaš pa kr nekj-sploh neveš zakaj se gre!!! Sramota za Slovenijo!

— Alchy
22.12. 2006 ob 19:39

film je zelo dober ker obravnava življenjske teme kot so:ljubezen , življenje smrt. To je dokaz da tudi slovenci znamo narediti kakovosten film

— perfect
22.12. 2006 ob 19:42 zvezdica

filem je poučen in sicer iz tega razloga ker nam tu prikaže kako lepo je življenje.

— poučno
23.11. 2012 ob 21:59

Kikiriki vem da si komentarje postavil nekaj let nazaj, ampak še zmeraj imam odgovor zate; ravno so posneli novega spidermana, hitro bejž v kino, da ne boš zamudil, ne se matrat s filmi v katerih rabiš več kot 0,01% možganov

— matej
4.12. 2012 ob 13:16

dear ludvik bagari please contact me on facebook

— ali khakzad
29.6. 2015 ob 18:13 zvezdica

Odličen film. Res odličen. Najboljši slovenski film in nasploh eden redkih filmov, ki jih lahko gledam trikrat in sem vsakič navdušen.
Pa sicer nisem pristaš slovenskih filmov.
Igra - neverjetna! Sploh Sonja Savič "raztura"
glasba - ena A
fotografija - najboljša v Sloveniji doslej
zgodba - lahko bi bila boljša, ampak tu ne gre toliko za zgodbo, kot za razvoj in analizo karakterjev
razvoj karakterjev - eden boljših sploh. Vsako dejanje ima svoj motiv v ozadju. To je ena zadeva, ki je zelo zelo redko videna v vseh filmih (sploh Hollywoodskih), kjer so karakterji le zato, da se premika zgodba.

Skratka Cvitkovič - če te kje srečam, ti častim pir :)

— mare30

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.