Kolosej
Film distribucije Blitz Film & Video Distribution

Obred

grozljivka
Da bi ga premagal, moraš verjeti.
Podnapisi
Na sporedu od: 17.3.2011, Kolosej Ljubljana
12.5.2011, Kolosej DeLuxe Kranj
1h 54min / 114min
Leto: 2011
Država: ZDA
Jezik: angleščina, italijanščina
Scenarij: Michael Petroni po knjigi Matta Baglia
Režija: Mikael Hafstrom
Film, posnet po resnični dogodkih, sledi mlademu teologu Michaelu, ki se v Vatikanu udeleži seminarja o izganjanju hudiča. Zaradi njegovih dvomov ga pošljejo k skrivnostnemu očetu Lukasu, ki je izvedel številne obrede spopadov z demonskimi silami. Michael zgroženo opazuje Lukasove seanse z domnevno obsedeno nosečnico, toda ko satan izbere nepričakovano žrtev, mora Michael znova najti svojo vero in se soočiti z nepredstavljivim zlom.

"Boj proti hudiču, kar je poglavitna naloga nadangela Mihaela,
še vedno traja, saj je hudič še vedno živ in hudo dejaven med nami."
~papež Janez Pavel II.

Obred je nadnaravni triler, ki razkriva hudičev vpliv celo na enega najbolj svetih krajev na svetu.

Zgodba, ki navdih jemlje iz resničnih dogodkov, govori o semeniščniku Michaelu Kovaku (Colin O’Donoghue), ki ga pošljejo v Vatikan na študij izganjanja hudiča – njegovim dvomom glede tega kontroverznega postopka in celo njegovim verskim prepričanjem navkljub. Skeptičen je in svoje dvome nosi kot oklep; svojim nadrejenim ugovarja, naj se raje zatečejo v psihiatrijo, ne pa, da vzroke za "obsedenost" iščejo v demonih.

A ko ga pošljejo za vajenca k nekonvencionalnemu očetu Lucasu (Anthony Hopkins) – legendarnemu duhovniku, ki je izvedel že nebroj izgonov hudiča – se začne Michaelov oklep luščiti. Zaplete se v skrbi zbujajoč primer, ki, kot kaže, presega celo zmogljivosti župnika Lucasa, in pred fantom se začne odvijati fenomen, ki ga znanost ne zmore razložiti ali nadzorovati… Sooči se s tako nasilnim, grozljivim zlom, da začne dvomiti v vse, kar je doslej vedel in verjel.

Film je režiral Mikael Håfström (1408), v njem igrajo oskarjevec Anthony Hopkins (Silence of the Lambs), debitant Colin O’Donoghue, Alice Braga (Predators), Toby Jones (Frost/Nixon), Ciarán Hinds (Harry Potter and the Deathly Hallows – Part 2) in Rutger Hauer (Batman Begins, Blade Runner).

Film sta producirala Beau Flynn in Tripp Vinson (The Exorcism of Emily Rose) za svoje podjetje Contrafilm. Scenarij je po motivu knjige Matta Baglia spisal Michael Petroni (The Chronicles of Narnia: The Voyage of the Dawn Treader). Izvršni producenti so bili Richard Brener, Merideth Finn in Robert Bernacchi, Mark Tuohy pa je služil kot koproducent.

O snemanju filma

"Če se odločiš, da v hudiča ne verjameš,
to še ne pomeni, da si pred njim varen."
~oče Lucas

Izganjalci hudiča in zlo, ki se mu zoperstavljajo, že dolgo zbuja zanimanje vseh kultur, ne glede na verska prepričanja ali njihov izvor. Režiser Mikael Håfström potrjuje, da "glede obreda izganjanja hudiča obstaja splošno zanimanje. Večinoma zaradi religije, precej pa tudi zaradi pop kulture – in Izganjalec hudiča iz sedemdesetih je še vedno najbolj zloglasen film o tem fenomenu. Tema zanima ljudi z vsega sveta, čeprav – ali ravno zato – je ni mogoče dokazati ali povsem razložiti. Bolj ko jo raziskuješ, bolj ti je jasno, da enostavnih odgovorov ni."

Kot igralec se je Anthony Hopkins že poglobil v naravo zla, najbolj nepozabno kot Hannibal Lecter v grozljivki The Silence of the Lambs. Glede Obreda ima povedati tole: "V filmu se postavlja vprašanje, ali gre za hudiča. Ali kaj takšnega sploh obstaja? Ali pa gre za psihološko stanje? Freud ali Bog? Kdo bi znal povedati?"

Irski novinec Colin O’Donoghue, ki igra Hopkinsu ob boku, pravi, da zgodba zastavlja vprašanja o tem, kako se spopadamo z nerazložljivim. "Na eni strani imamo psihološki argument – obsedenost je vzrok in posledica umskih motenj; na drugi strani pa prepričanje, da so vzrok demoni. Ti nasprotujoči si mnenji se krešeta že stoletja. Film prikazuje nekaj precej neprijetnih scenarijev, in ker sloni na resničnih dogodkih, gledalca prepriča, da vse le ni tako iz trte izvito."

Zgodba filma se je začela kot predlog za knjigo, ki ga je v Rimu živeči poročevalec Matt Baglio zasnoval na podlagi najave Vatikana leta 2007, da bo duhovnike spet začel usposabljati v izganjanju hudiča ter da bodo v sleherni škofiji na svetu imenovali izganjalca hudiča.

Ko se je Mattov predlog na desetih straneh znašel pred producenti, je takoj zbudil njihovo zanimanje. Producent Beau Flynn relates pravi: "Matt je slišal, da v Vatikanu odpirajo šolo za izganjalce hudiča in koncept ga je takoj pritegnil. Med raziskovanjem je naletel na ameriškega duhovnika, ki se je uril v disciplini, in po članku se je Matt lotil še pisanja knjige."

Rezultat je bila knjiga The Rite: The Making of a Modern Exorcist, ki beleži dogodke, ki so navdahnili film. "Izganjanje hudiča je samo po sebi nekaj, čemur prisostvuje le malokdo," pravi Baglio. "Hotel sem zadevo ne le razumeti sam, temveč skrivnost razkriti tudi drugim. Spoznal sem ameriškega duhovnika Garyja Thomasa, ki se je v semenišče Regina Apostolorum v Rimu prišel urit za izganjalca hudiča, in njegove izkušnje so oblikovale osrednji lik scenarija, Michaela Kovaka."

Kot pravi producent Tripp Vinson, moraš, "kadar ustvarjaš tak film, snov obravnavati resno in z neomajnim spoštovanjem. Ko se spopadaš z velikimi temami, kot sta dobro in zlo, ti tega ni treba začiniti in pretirano okraševati. Resnica je precej bolj neverjetna kot kar koli, kar bi si lahko bili izmislili."

Medtem ko je Baglio pisal svojo knjigo, so producenti najeli scenarista Michaela Petronija, da novinarjev koncept pretvori v scenarij. "Ljudi obsedenost pritegne zato, ker njen obstoj ostaja vprašanje brez odgovora," pravi Petroni. "Zgodba je bila do potankosti raziskana jer slonela na intervjujih z duhovniki in poročilih o resničnih dogodkih; to, čemur so bili priče, je strašljivo."

Oče Gary, ki je zdaj pastor in izganjalec hudiča nekje na severu Kalifornije in je pri filmu služil kot svetovalec, razlaga: "Obred izganjanja hudiča je v uporabi že od leta 1614. Pa mnogo škofov in duhovnikov sploh ne ve, kaj lahko pričakujejo od obreda; vedo le, da ima vse skupaj opraviti s Satanom. Priložnost, da se v tem izurim v Rimu, mi je dala odlično podlago, saj sem se uril ob izurjenem izganjalcu hudiča in sem lahko sproti spraševal za pojasnila. Predvsem pa me je navdušilo to, da gre za poslanstvo zdravljenja in da duhovnikom, kot sem sam, daje priložnost, da pomagajo tistim, ki resnično trpijo."

Režiserja Håfströma je pritegnila priložnost, da se teme lahko loti s nemajhno oporo v dejstvih. "Ne gre za običajno grozljivko," pravi. "Resda je zgodba izmišljena, a odvija se znotraj zelo dejanskega okvira. Ko sem prebral scenarij, se mi je zdelo, da se pojma obsedenosti z demoni loteva z zornega kota, kakršnega še nismo bili deležni, in to gledalca potegne vase – napeto je, silovito in hkrati zabavno."

Zgodba in liki

Pri skeptikih je zanimivo to, da nenehno iščejo dokaze.
Vprašanje pa je, kaj bi vsi mi storili, če bi jih našli.
~oče Lucas

Anthony Hopkins upodablja duhovnika Lucasa, kontroverznega izganjalca hudiča, ki slovi po tem, da v svojem služenju Bogu sega po najtemačnejših globinah svoje duhovnosti. "Oče Lucas je med duhovščino precej zloglasen," lik opisuje Vinson. "Izvedel je že na tisoče izgonov hudiča in proti hudiču se bori že mnogo, mnogo let. Ne gre za običajnega duhovnika; obdajata ga dvoumnost in občutek nevarnosti. Nekaterim se zdi nor, hkrati pa je poln topline in dobričina. Anthony Hopkins to dvojnost upodablja izjemno pretanjeno."

Igralec pravi, da ga je k liku pritegnilo dejstvo, da se "oče Lucas sprašuje, kakšno je njegovo mesto v svetu teologije. Jezuit je, a večplasten. Ko ga Michael spozna, ne ve, kaj naj si o njem misli, saj se zdi starejši duhovnik zgolj togoten in neučakan možakar. Ko mladenič izzove njegove predstave in verovanja, mu oče Lucas odvrne: Uživaj v svojih dvomih. Goji jih. Spoprijatelji se z njimi, kajti le dvomi te bodo gnali naprej. Oče Lucas ima lastne dvome, dokler se mu ne začno dogajati grozljive reči."

V vlogi očeta Lucasa se je Hopkins izkazal za veličastno središčno silo zgodbe in ostalih likov. "Jasno je, da je filmu dal mnogo," se strinja Håfström. "Je njegovo srce in duša. Lik nas očara ravno zato, ker ne vemo natanko, kdo je in v kaj verjame; večplasten je – in Anthony je vse te plasti zajel na prepričljiv način. Fantastično je bilo sodelovati z izjemnim igralcem, kakršen je on."

Čeprav Michaela pošljejo v župnijo očeta Lucasa, da bi bolje spoznal temačno plat svoje vere, semeniščnik več kot očitno bolj zaupa psihiatriji kot učinku izganjanja hudiča. "Če hočeš biti dober izganjalec, moraš biti povsem prepričan, da se spopadaš ob pomoči neverjetne sile na tvoji strani," pravi Vinson. "Takšnega podviga se ne moreš lotiti sam. Ko Michael očeta Lucasa spremlja v njegov svet izganjanja, se sooči s prenekaterimi strašnimi in zloveščimi rečmi, ki ga prisilijo, da prilagodi svoja prepričanja."

Mladi irski igralec, ki se je v svojem igralskem prvencu Obredu postavil ob bok veteranu Hopkinsu, je vlogo dobil na podlagi videoposnetka, ki ga je njegov prijatelj posnel na domačem vrtu. "Nisem bil prepričan, da ga bo sploh kdo pogledal. Hvala bogu, da so ga. Zame je vloga sanjska, saj sem z Michaelom Kovakom začutil nekakšno povezavo. Ali verjameš v Boga ali višjo silo, v to, da je življenje vnaprej določeno ali v to, da imaš vse sam pod nadzorom – z vsem tem se ubada Michael."

Michaela v Rimu ne pritegne zgolj oče Lucas; na prvi dan pouka opazi novinarko Angeline, ki raziskuje novo odločbo Vatikana. "Angeline Michael zelo zanima, saj je kot novinarka izurjena, da na zadeve gleda z objektivnega zornega kota," pravi Vinston. "Ni ravno nekdo, ki bo slepo verjel v vero in bi sprejel vse, kar sliši; ko vidi, da Michael dvomi v marsikaj, ji je jasno, da gre za sorodno dušo, ki ji morda utegne pomagati pri njeni nalogi."

Ustvarjalci so za vlogo našli brazilsko igralko Alice Braga, ki jo je scenarij povsem očaral, a priznava, da so jo zaradi njega tudi tlačile more. "Ko sem ga prebrala, nisem mogla spati," pravi. "Res je zgodba izmišljena, a fenomen je še kako resničen in liki v iskanju razlag vedno globlje bredejo vanj. Vsakdo se boji obsedenost, četudi se ne morejo zediniti, kako to sploh poimenovati. Angeline mi je prirasla k srcu, ker je močna ženska brez dlake na jeziku in odločena, da se dokoplje do odgovorov – in njeni motivi gledalcu kmalu postanejo jasni."

Michaela iskanje odgovorov popelje v spomine na otroštvo ob očetu Istvanu, madžarskemu priseljencu, ki je nenehen vir zapletenih čustev. Lik upodablja Rutger Hauer: "Oče trdo dela; zelo je veren, celo strog. Pogrebnik je in želi, da bi sin prevzel družinski posel," pravi igralec. "A sinu se neznansko mudi pobegniti iz tega. Njun odnos je trden, čeravno težaven. Morda sin očeta celo nekoliko sovraži."

V semenišču Michael najde mentorja v očetu Matthewu, ki ga igra Toby Jones: sodobni duhovnik je zaskrbljen zaradi upada kandidatov za duhovniški poklic, zato v svojem študentu vidi obetaven potencial. "Oče Matthew ve, da se Michael spopada z lastnimi prepričanji in verovanjem, a sluti, da se v njem skriva nekaj velikega. Morda celo božji blagoslov," pravi Flynn. "Michael tega ne zazna, zato mu skuša oče Matthew to pokazati. Toby je to znal upodobiti na človeški, pretanjen način."

Na drugi strani je oče Xavier, ki ga igra Ciarán Hinds in čigar naloga je, da na naslednje rodove prenese preizkušene metode izganjanja hudiča z obveznim ravnovesjem med psihiatričnimi in dušebrižnimi podtoni. "Ne gre za spopad med tema dvema nalogama," pojasnjuje Hinds. "Mislim, da oče Xavier dobro razume, da ima Michael cerkvi mnogo ponuditi, a da se mora najprej soočiti s svojimi dvomi. Prav on predlaga, naj Michael obišče očeta Lucasa, ki ga bo lahko poučil o neobičajnih plateh obsedenosti z demoni."

Ko Michaela pošljejo k očetu Lucasu na obronkih Rima, je slednji zaposlen z nosečo najstnico Rosario, za katero je prepričan, da jo obseda demon. Vloga dekleta je padla na ramena 21-letne novinke Marte Gastini. "Marta ima bržkone fizično najbolj zahtevno vlogo v filmu," pravi Håfström. Mlada igralka je brez silnih izkušenj, a se je sijajno odrezala."

Režiser in koordinator za kaskaderje Charlie Croughwell sta do potankosti koreografirala pomembne dele izganjanja in Croughwell je vnaprej dodobra preveril, kaj vse igralka zmore. "Vsak premik je moral biti skrajno telesen, a včasih tako pretanjen, da ga je bolj slutiti kot videti. To je zahtevalo veliko moči in ob Martini igri se mi je ježila koža."

Med pripravami na snemanje prizorov izganjanja hudiča sta Gastini in O’Donoghue spremljala Matta Baglia na nekaj izganjanj – seveda sta iz spoštovanja ostala za zaprtimi vrati. Gastini se spominja neverjetne razlike med tem, kaj se je dogajalo na obeh straneh vrat. "Zunaj se je svet vrtel naprej, s turisti, prometom in vsem… V tisti majhni kamrici pa se je dogaja nekaj, česar ni mogoče razložiti – silovit in pošasten boj med dobrim in zlom."

Tudi na O’Donoghueja je stvar močno vplivala: "Še posebej neverjetno se mi je zdelo to, da je za izganjalce hudiča to nekaj povsem jasnega, dejanskega. S tem se nenehno spopadajo. Za nas pa je bila to silno nenavadna izkušnja."

"Pri izganjanju hudiča in obsedenosti – ne glede na to, v kaj verjameš – je pred teboj še vedno nekdo v neverjetnih mukah," pravi Flynn. "In povem vam, tega občutka se je težko znebiti, saj ko začneš raziskovati ta svet – spet poudarjam, ne glede na tvoja prepričanja – spoznaš, da je ta svet silovit, temačen in zelo strašljiv."

Vražje podrobnosti

Mar tat ali ropar prižge luči, kadar vdre v tvojo hišo?
Ne. Noče, da veš, da je tam. Tako kot hudič.
~oče Lucas

Pred začetkom zahtevnega snemanja v evropskih velemestih Rimu in Budimpešti so se vodje poglavitnih oddelkov snemalne ekipe odpravile na obisk k Mattu Bagliu v Rim in si ogledali nekaj krajev, ki jih je novinar raziskoval med pisanjem predloga, med drugim tudi Vatikan. "Ne glede na to, za kakšno okolje je šlo – naj bo sodobno ali starodavno – smo hoteli poustvariti občutek, ki ga dobiš, ko stopiš na kateri koli od teh krajev, brez občutka, da nekaj ni v redu," pravi scenograf Andrew Laws.

"Podoba filma se je med snemanjem razvijala," dodaja direktor fotografije Benjamin Davis. "Oba z režiserjem obožujeva kinematografijo sedemdesetih, in Mikael je hotel, da ima film prav tak naturalističen – verité – stil. Hotela sva doseči, da se podobe ujemajo z življenjsko resničnostjo."

Po nadrobnem raziskovanju in pripravah so najprej deset dni snemali okoli znamenitosti v Rimu – in to sredi najhujše gneče na vrhuncu turistične sezone. "Večino zunanjih prizorov smo posneli v Rimu, ki ga kamera obožuje," pripoveduje Håfström. "Njegov videz in zdušje je težko najti kjer koli drugje. Nato smo potovali do Budimpešte, kjer smo snemali v studiu in Rim poustvarili v manjšem formatu – ter po nekaterih mestnih cerkvah in tlakovanih uličicah – kar se je dobro izcimilo."

Režiser si je film vizualno zamislil trezno, a vseeno presunljivo, kar je na mnoge v igralski in snemalni ekipi pustilo globok vtis. "Mikael nikoli ne pretirava," ga hvali Hopkins. "Trudi se, da je vse, kar se dogaja sredi belega dneva, kar se da mondeno in normalno, le da se pod to normalnostjo skriva nekaj res grozljivega. Kamero potihoma premika prek sobe, kot nekdo, ki je priča dogajanju."

Kot za mnoge sodelujoče je bilo snemanje Obreda tudi za Håfströma nekakšen odraz potovanja osrednjega lika: "Vsak od nas v življenju išče določene reči, in kot filmar imaš priložnost teme raziskovati na prav poseben način," pravi. "Lahko gre za zgodovinski trenutek ali poseben kraj, lahko je fenomen, kakršen je izganjanje hudiča. To naše raziskovanje me je vse bolj zanimalo. Na ta način sem se lahko podal v ta neverjetni svet."

O igralcih

Anthony Hopkins (oče Lucas), eden on najbolj cenjenih igralcev, je za svoje delo in širok razpon vlog prejel že več nagrad. Dobil je oskarja za vlogo Hannibala Lecterja v z oskarjem nagrajenem filmu Jonathana Demmeja The Silence of the Lambs, ki mu je prinesel še druge nagrade. Nato je bil v igri za zlati kipec še trikrat, dvakrat za najboljšo glavno (The Remains of the Day Jamesa Ivoryja, Nixon Oliverja Stona) in enkrat za stransko moško vlogo (Amistad Stevena Spielberga).

Za vse te filme je bil v igri tudi za zlate globuse; za vlogo v drami Shadowlands Richarda Attenborougha je dobil bafto, za filme Nixon, Amistad in Bobby se je potegoval za nagrado Ceha filmskih igralcev. Leta 2006 je za svoj opus prejel nagrado Cecila B. DeMilla.

Pred filmskimi kameri je debitiral leta 1968 kot Richard v ekranizaciji klasike A Lion in Winter ter bil prvič v igri za bafto; kritiki so ga hvalili v filmih, kot so Hamlet v režiji Tonyja Richardson, Young Wiston, A Bridge Too Far in Magic Richarda Attenborougha, Audrey Rose Roberta Wisea, The Bounty, The Good Father in 84 Charing Cross Road.

Potem ko je prejel oskarja za The Silence of the Lambs, je nastopil v filmih Howard’s End, Dracula, Chaplin, Legends of the Fall, Surviving Picasso, The Edge, The Mask of Zorro, Meet Joe Black, Instinct in v celovečernem režijskem prvencu Julie Taymor Titus. Za nameček je režiral, odigral glavno vlogo in zložil glasbo za neodvisni film August.

Vlogo nepozabnega Hannibala Lecterja je ponovil še v nadaljevanjih Hannibal in Red Dragon, med njegovimi novejšimi filmi pa so Hearts in Atlantis, Bad Company, The Human Stain, Alexander, Proof, All the King’s Men, Slipstream (ki ga je spisal, režiral in podložil z lastno glasbo), Beowulf in The Wolfman.

Na malih zaslonih si je priigral dva emmyja (za The Lindbergh Kidnapping Case in The Bunker), nadaljnje nominacije za emmyja za The Hunchback of Notre Dame in miniserijo Great Expectations ter bafto za miniserijo War & Peace.

Rodil se je v Walesu in kariero začel na odrskih deskah. Poleg tega je priznan skladatelj, leta 2004 pa je začel tudi slikati – njegova dela visijo po mnogih slovitih galerijah in domovih strastnih zbirateljev.

Leta 1993 ga je kraljica Elizabeta povišala v viteza. Od leta 2000 je ameriški državljan.

Colin O’Donoghue (Michael Kovak) je kariero začel pri 16-ih na londonskih odrih v drami Eclipse; med udinjanjem v angleških in irskih gledališčih je stopil pred kamere za irski TV film Home for Christmas; vloga mu je prinesla nagrado za najboljšega novinca. Igral je tudi v serijah The Tudors, The Clinic in Love is a Drug ter TV fimih Rebelheart in Wild Decembers.

Alice Braga (Angeline) si je kritiško priznanje, nagrado brazilske kinematografije in mednarodno slavo prislužila z vlogo v za oskarja nominiranem brazilskem filmu City of God Fernanda Meirellesa. Z Meirellesom je sodelovala tudi v drami Blindness ob Julianne Moore, Marku Ruffalu, Dannyju Gloverju in Gaelu Garcii Bernalu.

Kmalu jo bomo videli v neodvisni drami On the Road po knjigi Jacka Kerouaca ob Kristen Stewart, Amy Adams, Kirsten Dunst in Garrettu Hedlundu. Igrala je v akcijskem zf filmu Predators ter ob Judu Lawu in Forestu Whitakerju v Repo Men.

Leta 2007 je ob Willu Smithu in nastopila v uspešnici I Am Legend, nato v Crossing Over in Redbelt.

Brazilka je za vlogo v filmu Cidade Baixa prejela nagrado brazilske kinematografije za glavno igralko ter več drugih festivalskih priznanj; med njenimi filmi so še Sólo Dios Sabe, Journey to the End of the Night in Cheiro do Ralo, O.

Toby Jones (oče Matthew) je za vlogo Trumana Capoteja v biografskem filmu Infamous prejel nagrado londonskih kritikov, ki so ga opazili tudi filmu Painted Weil in v dveh političnih dramah, Stonovem W in Frost/Nixon Rona Howarda.

Na platna prihaja v kar nekaj filmih: v komediji Your Highness, akcijski pustolovščini Captain America: The First Avenger, Spielbergovem risanem Tintin in neodvisnih Tinker, Tailor, Soldier, Spy in My Week with Marilyn.

V uspešnici Harry Potter and the Deathly Hallows – Part 1   je posodil glas hišnemu škratu Trapetsu, kot je to storil že v filmu Harry Potter and the Chamber of Secrets. Igral je v filmih City of Ember, Creation, What’s Wrong with Virginia, The Mist, Nightwatching, Amazing Grace, Mrs. Henderson Presents in Finding Neverland.

Za delo v gledališču je Jones prejel več nagrad, med drugimi nagrado Olivier za vlogo v komediji The Play What I Wrote v režiji Kennetha Branagha. Na TV je s Helen Mirren igral v priznani miniseriji Elizabeth I. ter v serijah Mo, The Old Curiosity Shop, The Way We Live Now, In Love and War, Victoria & Albert in gostoval v epizodah nanizank Dr. Who in Agatha Christie: Poirot.

Ciarán Hinds (oče Xavier) bo na velika platna kmalu prišel v filmu Harry Potter and the Deathly Hallows – Part 2, v novi verziji vohunskega trilerja Tinker, Tailor, Soldier, Spy, v trilerju The Woman in Black, akcijski pustolovščini Ghost Rider: Spirit of Vengeance in v risanki John Carter of Mars.

Med njegovimi filmi so The Eclipse, Life During Wartime, Race to Witch Mountain, Stop-Loss, Miss Pettigrew Lives for a Day, There Will Be Blood, Margot at the Wedding, The Nativity Story Amazing Grace in Munich Stevena Spielberga, Calendar Girls, Lara Croft Tomb Raider: The Cradle of Life, Veronica Guerin, Road to Perdition, The Sum of All Fears, Titanic Town, Oscar and Lucinda, Some Mother’s Son, Circle of Friends in Excalibur, v katerem se je prvič postavil pred filmske kamere. Za vlogo Julija Cezarja v seriji Rome je prejel irsko nagrado za najboljšega filmskega in TV igralca.

Igrati je začel na odrih rodne Irske in v Glasgowu, nadaljeval pa v gledališču Royal Shakespeare Company.

Rutger Hauer (Istvan Kovak) ima za seboj na stotine mednarodnih filmskih in TV projektov, med njimi kultni zf film Ridleyja Scotta Blade Runner, kultni klasični triler The Hitcher in pred kratkim Batman Begins.

Po rodu je z Nizozemske in nase je opozoril v filmih Nizozemca Paula Verhoevna, ki ga je najprej vodil v filmu Turkish Delight (1973) in nato v Keetje Tippel, Soldier of Orange, Spetters in Flesh+Blood.

Leta 1981 se je v svojem prvem ameriškem filmu Nighthawk zoperstavil Sylvestru Stalloneju; naslednje leto je bil nasilni replikant v revolucionarni futuristični drami Blade Runner in nato igral v filmih The Osterman Weekend, Ladyhawke, The Legend of the Holy Drinker, Blind Fury, Past Midnight, Buffy the Vampire Slayer, Nostradamus, Confessions of a Dangerous Mind in Sin City.

Na TV si je za stransko vlogo vi TV filmu Escape from Sobibor priigral zlati globus; v igri zanj je bil tudi z vlogo v TV filmu Fatherland in igral je v serijah Inside the Third Reich, Amelia Earhart: The Final Flight, Hostile Waters, Merlin, The 10th Kingdom in Salem’s Lot.

Z Erikom Lieshoutom je režiral (in igral) v kratkem filmu The Room; leta 2006 je ustanovil podjetje Rutger Hauer Filmfactory, ki skuša združiti mlade in nadarjene talente s priznanimi mednarodnimi filmarji, da nanje prenesejo svoje znanje in izkušnje. Ustanovil je tudi mednarodni filmski festival v Milanu I’ve Seen Films.

Dobiček od prodaje njegove avtobiografije All Those Moments: Stories of Heroes, Villains, Replicants, and Blade Runners, ki je izšla leta 2007, gre v dobrodelne namene, leta 2008 pa ga je nizozemski filmski sklad odlikoval z nagrado za pomemben doprinos k filmski kulturi.

O ustvarjalcih

Mikael Håfström (režiser) je pred kratkim v kostumski drami Shanghai režiral Johna Cusacka, Kena Wattanabeja in Jeffreyja Deana Morgana; pred tem je s Cusackom sodeloval pri trilerju 1408, s Clivom Owenom in Jennifer Aniston pa pri drami Derailed.

Priznani švedski režiser ima za seboj dramo o odraščanju Odskan (potegovala se je za oskarja za tujejezični film in je prejela več švedskih nagrad za režijo in scenarij), Strandvaskaren in Leva livet.

Kariero je začel v poznih osemdesetih kot pomočnik režiserja pri nekaterih švedskih TV filmih; kmalu je začel za TV samostojno pisati in režirati. Njegov celovečerni režijski prvenec je akcijski triler Vendetta, njegov pa je tudi scenarij za akcijsko komedijo Kopps.

Michael Petroni (scenarist) je pred kratkim spisal tretji del iz franšize The Chronicles of Narnia s podnaslovom The Voyage of the Dawn Treader v režiji Michaela Apteda. Pred tem je Avstralec prispeval scenarij za The Dangerous Lives of Altar Boys z Jodie Foster in Till Human Voices Wake Us z Guyem Pearcem in Heleno Bonham Carter. Na malih zaslonih je zasnoval serijo Miracles s Skeetom Ulrichom in spisal ter režiral enourno epizodo The Awakening v seriji Masters of Science Fiction.

Trenutno za različne studie pripravlja več projektov.

Matt Baglio (avtor predloge) se je rodil in odraščal v San Diegu; iz angleškega jezika je diplomiral v Santa Barbari in se preselil v Los Angeles, kjer je za več tiskanih medijev pisal o marsičem – od deskanja na snegu do pop kulture. Leta 2000 se je preselil v Rim, od koder je pisal za več medijev, med njimi za agencijo AP.

Leta 2005 se je udeležil seminarja na vatikanski univerzi, kjer se je spoprijateljil z ameriškim duhovnikom, ki je v Rim prišel, da se izuči za izganjalca hudiča. Baglio je tri leta preživel v njegovi družbi in se poglobil v svet izganjanja hudiča, iz česar se je leta 2009 porodila knjiga The Rite: The Making of a Modern Exorcist. Knjiga je izšla v enajstih državah in si prislužila nemalo priznanj. Trenutno pripravlja novo knjigo, ki naj bi izšla prihodnje leto.

Komentarji

22.12. 2010 ob 18:48

Živjo, mene pa zanima, o čem se bo šlo v tem filmu. Bi mi lahko, prosim, nekdo čimprej to sporočil?
Hvala.

— KOMENTATOR
4.1. 2011 ob 13:20

kot sem vidla trailer, zgodba govori o obredu izganjanja hudiča. Anthony Hopkins v vlogi najbolj izkušenega exorcista, kako prepriča mladega nevernega duhovnika v obstoj zla.
Mislim, da je vreden ogleda : ))

— mina
8.1. 2011 ob 14:38

mene tut to zanima

— snake
18.1. 2011 ob 17:55

sem gledu trailer. Film se gre o hudiču, ki ga mlad par tako ujezi, da začne ustrahovat vse naokoli in seveda pobijat. Nasplošno se mi zdi še kar dober film, lahko pa bi se potrudili z boljšo igralsko zasedbo. je vreden ogleda. Film opozarja tudi na to, da če ljudje nebomo molili, nas bo hudič pojedel za zajtrk ali večerjo

HVALA,vsem mojim fanom in ostalim somišljenikom

— NACIONALIST
31.1. 2011 ob 19:40

Film je limonada.

— gozdni dečko
4.2. 2011 ob 12:23

Komaj čakam ta film. Če igra Anthony Hopkins mora biti film ql. Tako kot lani ko je Anthony Hopkins igral v Volkodlaku (meni osebno zelo dober film).

— posebnež
10.2. 2011 ob 16:13

Anthony Hopkins je karakterni igralec in v kateri koli vlogi igra je odličen.Igra pa spet v taki vlogi (srhljivi),kot jo je igral v filmih Ko jagenčki obmolknejo in Hanibal.Film bo vreden vsakega eura ki ga bom dal za karto in za vse ljubitelje tega žanra in igralca kot je Anthony Hopkins,vas ne bo razočaral.Komaj čakam da se začne predvajati v kinu.

— Uroš
26.2. 2011 ob 12:07

To bo film vreden ogleda. Končno je prišla neka grozljivka, ki se dogaja v Vatikanu :D

— Žan
26.2. 2011 ob 16:43

Dragi moji!
Hopkins je igalec formata v preseznikih ,vendar to ni garancija, da bo OBRED
dober film!
Ne pozabimo zadnjih nekaj <skropucal < v katerih igrajo zveneca imena!!!
Solski primer je , KNJIGA ELIJE, z Denzelom v glavni vlogi!
Trailerji so pa dan danes narejeni za naivneze in otroke.

— mustafa
28.2. 2011 ob 19:53

Kritiki niso bili prav nič mili. Nasploh slabo ocenjen film.

— Zasavske pegice
5.3. 2011 ob 20:57

ful dobr film!!!

— KATOLIK
15.3. 2011 ob 16:34

pomoje je ful dobr film!! igrauc je itak najbolši ;)

— anja
17.3. 2011 ob 23:18

Ogledou sm si film...In je res dobr..dobra zgodba...Antony pa itak raztura...že doug ni blo tok dobrga filma v kinu...Absolutno vredno ogleda!!!

— Jure
19.3. 2011 ob 9:52

super film,res vrede ogleda

— nika
20.3. 2011 ob 0:59

Film vreden ogleda! Ena boljših grozljivk z dobro zgodbo, ki te drži v napetosti do konca!

— coconut;
20.3. 2011 ob 11:03

če je pa ta film dobr pol je pa še ker,sej ne veš al b se joku al smeju,film je parodija samga sebe skratka obup od filma

— fleym
21.3. 2011 ob 11:25
Komentar razkriva vsebino oziroma konec filma! Prikaži
23.3. 2011 ob 17:57

FIlm gledala brez da bi vedela, o čem govori zgodba. Tu zpostavim, da gre za odlično igralsko zasedbo, sama zgodba pa je promocija katoliške cerkve in duhovnikov. Doživela sem ga kot posilstvo gledalcev, ker nas prepričuje, da ni razumske razlage za psihična stanja ljudi, pač da je nad nami nekdo, ki mu je ime hudič. Nad filmom sem razočarana, ker nosi zelo prikrito sporočilo. Kdo je sponzoriral film? Katoliška cerkev? Film potegne gledalca vase in mu pusti globok pečat, večino ljudi bo odbil od cerkve, večino vernikov pa bo prepričal, da obstajata hudič in bog. Film za preskočiti.

— Pikolina:-)
24.3. 2011 ob 10:58

film nekaj pove tistim, ki jih zanima vsaj problematika verovanja, če že ne eksorcizma. za druge gledalce je predvsem mračen. kaj film pove, je dovolj povedano že v dispoziciji zanj. za izganjanje hudiča ni enoznačne formule. Vprašanje je, ali "izganjalec" uspe prepričati hudiča, da se predstavi. Tečaj o eksorcizmu ne zadostuje, intelektualne debate tudi ne. Bodočemu izganjalcu pomaga mlado dekle. Zlo je obvladljivo samo s pomočjo ljubezni.

— Bogomir Novak
25.3. 2011 ob 10:32 zvezdica

Sama zgodba filma je zanimiva, pritegne pozornost, tudi igralska zasedba je fajn, tako od mlajših igralcev kot do oskarjevca Hopkinsa. Vidi se, da so mu takšne vloge res pisane na kožo in tako tudi v tem filmu ni razočaral. Jaz osebno nisem ravno ljubiteljica grozljivk in sem že v naprej pričakovala bolj grozljive prizore, vendar me niti ni bilo strah. Hopkins je s svojimi občasnimi komičnimi vložki (kljub svoji nič kaj zabavni vlogi) poskrbel tudi za smeh.
Film je vreden ogleda, če ne pričakujete tipične grozljivke s številnimi krvavimi in strašljivi prizori. Po filmu vam je miren nočni spanec zagotovljen ;)

— Tanja
27.3. 2011 ob 15:39 zvezdica

Film je zelo dober, vreden ogleda. Najbolj me je prestrašilo dejstvo, da je bilo posneto po resničnih dogodkih, verjetno nas vse takšne grozljivke še najbolj prestrašijo (seveda vmes tudi kaj priredijo ampak kot celota je vseeno grozljivo). Tisti, ki ne verjamejo v boga, hudiča, nadnaravnost karkoli pač že si bodo exorcizem razlagali kot nekaj res čudnega in totalno zapravljanje časa in da bi take ljudi bilo treba zapreti na psihiatrijo. Tisti, ki pa v to verjamejo, bodo prestrašeni, ko bodo zapuščali kinodvorano in še dolgo razmišljali o tem. Zanima me, če se tistim, ki ne verjamejo v te stvari, po filmu spremeni razmišljanje, ko vidijo da je bil Michael v filmu (ki ni verjel v hudiča) dvomljivec tako kot oni, pa je potem ugotovil, ko je moral sam izvesti eksorcizem, da je oče Lucas oz. demon v njem vedel vse o njem, o njegovem otroštvu. Kako bi on lahko to vedel, če mu ni to Michael nikoli povedal? Glede na to, da je film po resničnih dogodkih, mislim da se je kar dosti dvomljivcev spreobrnilo. Ali pa tudi ne, morda si še ti vedno razlagajo kako drugače. Sama nekako niham med tem če hudič res je ali ne, ampak po filmu sma s fantom veliko debatirala o tem in me je kar malo prestrašilo. Kakorkoli, če verjameš ali ne, film se splača pogledat, tud dobri igralci pa vse drugo. Priporočam!

— spela
27.3. 2011 ob 18:27

Film je dolgočasen, zelo slaba kopija Stigmate, filma s podobno vsebino.

— Vseglednež
28.3. 2011 ob 14:43

FIlm je super, če te zanima izganjanje hudiča, natančen potek izganjanja, posledice izganjanja, ki so v filmu prikazane superiozno in seveda je grozljivo, vendar film je posnet po resničnih dogodkih in treba se je vživeti v film. Če ti to uspe, ponovno je pogoj ta, da te zanima izganjnaje kot samo, potem ni človeka, ki mu film ne bi biv všeč. Zavedati se je treba, da se to dogaja po svetu, vendar sam pri obredu izganjanja hudiča ne bi nikoli sodeloval.
Je pa film po mojem mnenju popolnoma drugačen kot The Exorcism of Emily Rose ali pa Exorcist: The Beginning, sami boste ugotovili zakaj!

— Bruno
31.3. 2011 ob 14:01

Nič posebnega ...

— Mrskej
8.4. 2011 ob 20:06

film je zakon! :)))

— Zaarodek *___________________*
12.4. 2011 ob 20:16

Film ni vreden ogleda ;)

— neja
14.4. 2011 ob 8:42

Spela, malo si se zmotila. Če že piše, da je posnet po resničnih dogodkih še ni nujno da je res, saj sem zasledil v vikendu da ni posnet po resničnih dogodkih kot še marsikateri film pri katerem to na začetku piše.
lp

— Miha
26.4. 2011 ob 16:31

Film sem si ogledal teden nazaj z ne velikimi pričakovanji, ampak me je kar presenetil. Zgodba se mi zdi dokaj izvirna in dobro prikaza! Anthony je res pravi igralec za to vlogo, kajti film se dejansko tako odvija, da ko se zgodi nekaj nenadnega se ustrašiš in je dejansko nepričakovano. Torej, film me je pritegnil in sem ga napeto spremljal, čeprav je dolg kar dve uri. Priporočam.

— Corn
27.4. 2011 ob 14:58

Film ni grozljivka, morda sta v njem malo bolj strašljiva le dva prizora.

— --><--
3.6. 2011 ob 14:38

FILM JE RES ZAKON IMA PA SAMO EN NAUK KOT JE NAPISANO DA BI PREMAGAL MOREŠ VERJETI.JE PA RES DA BOLJ KOT SI VIREN BOLJ SE HUDIČ BORI ZA TVOJO DUŠU IN TELO.FILM BI PRIPOROČALA VSEM,KI GA ŠE NISO VIDELI NAJ SI GA OGLEDAJO.IN KDOR MISLI,DA NI POSNET PO RESNIČNI ZGODBI SE HUDO MOTI.KAJTI JAZ POZNAM PAR LJUDI , KI SE UKVARJA S TEM PREGANJANJEM HUDIČA.IN VEM DA LAHKO TUDI ŽE ENA MAJHNA ŽABA LAHKO ŠKODUJE TVOJEMU SPANCU.KAJTI MOJI PRIJATELJICI SO PODBNO STVAR TUDI ŽE PODTAKNILI.

— mjawww

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.