Kolosej
Film distribucije Karantanija Cinemas

Obračun

kriminalka, drama, triler
Na sporedu od: 15.11.2001, Kolosej Ljubljana
2h 4min / 124min
Scenarij: Daniel E. Taylor, Kario Salem, Lem Dobbs, Scott Marshall Smith

Obračun

Nick Wells (Robert DeNiro) je zločinec velikega kalibra, ki ga niso nikoli zasačili. Zdaj se pripravlja na upokojitev. Poslej se bo posvečal svojemu dekletu Diane (Angela Bassett) in svojemu zakonitemu poslu: montrealskemu džez klubu. Toda Max (Marlon Brando), njegov dolgoletni pajdaš in prijatelj, ima drugačne načrte.

Nicka prepriča, da prekrši svoji železni pravili - vedno delaj sam in nikoli v domačem kraju. Poveže ga z Jackom Tellerjem (Edward Norton), nadarjenim mladim tatom, ki potrebuje Nickovo pomoč, da bi izvedel svoj prvi veliki rop. Več milijonov vreden plen je spravljen za debelimi zidovi montrealske stare carinarnice. Samo Edward lahko omogoči vstop v poslopje; samo Nick zna odpreti sef, ki varuje plen.

Režiser Frank Oz je pred snemanjem spodbujal igralce, naj vzamejo besedilo iz scenarija zgolj za izhodišče in samostojno oblikujejo svoje vloge. "Prepričan sem, da igralci vedo o svojih likih več kot kdorkoli drug," pravi Oz. "DeNiru, Brandonu, Nortonu in Bassettovi zagotovo ne boš rekel: samo povejte svoj tekst. Računal sem na to, da bodo igralci dodajali dobre stvari, ki jih v scenariju ni - in nisem se uštel."

Robert DeNiro dodaja: "Zmeraj rad improviziram. Seveda so zadeve, ki jih moraš obdržati; struktura mora ostati nespremenjena. Okrog nje pa smo improvizirali in to mi je bilo zelo všeč."

Izid je Oza navdušil. "Kot režiser sem najbolj zadovoljen, ko se začne kar iskriti, ker igralci tako dobro delajo. Stvari zaživijo, vsebina zakipi. Tega je v tem filmu veliko."

DeNiro je igral Nicka, vrhunskega tatu, ki se je dvajset let uspešno izmikal roki zakona. Zdaj ni več najmlajši in je sklenil postati zgleden državljan ter se resneje zvezati s svojim dekletom. Da pa bi lahko živela udobneje, se odloči pred upokojitvijo izpeljati še zadnji posel, četudi ga nagon svari, naj se raje umakne.

"DeNirov nastop je preprosto popoln," pravi producent Gary Foster. "Lik je odigral iskreno, pošteno in brez sprenevedanja. Zlahka bi ostal zgolj pri površinski upodobitvi, vendar je prodrl v Nickovo dušo."

Edward Norton je upodobil Jacka, mladega tatu, ki bi se rad povzpel v svetu zločina - in morda postal novi Nick. Sicer je dokaj prevzeten, vendar spoštuje starejšega in bolj izkušenega kolega. Vstop v Carinarnico, kjer je shranjen plen, si omogoči tako, da se pretvarja, da je umsko zaostal in se tam zaposli kot čistilec. Tako je Norton znova odigral dva lika kot že v filmu Primal Fear - takrat mu je nastop prinesel nominacijo za oskarja.

"Nagonsko smo oblikovali odnose med Jackom, Nickom in Maxom po vzoru odnosov med mano, Bobom in Marlonom. V prizoru v Nickovem džez klubu Jack prosi starejšega kolega za nasvet, kako uspeti, in Nick mu ga da. Prizor se mi je zdel skoraj resničen, tako zelo je spominjal na pogovore, ki sva jih imela kdaj z Bobom pri večerji."

Marlon Brando je filmski Max, Nickov prijatelj in mentor, pa tudi duhovni vodja ropa v Carinarnici. Max je trgovec z umetninami in estet, obenem pa očarljiv zvijačnež, ki obupno potrebuje izkupiček od ropa.

Foster primerja odnose med tremi liki z igro pokra. "Veliko je manipulacije. Vsak od trojice si nekaj zelo močno želi, vendar noče prehitro pokazati kart - da ga druga dva ne bi preigrala."

Angela Bassett je upodobila Diane, neodvisno svetovljanko, stevardeso po poklicu. Že šest let ljubi Nicka, vendar je v njunem odnosu pregrada, ki sta jo doslej oba spoštovala. Njuno razmerje se bo korenito spremenilo, če Nicku rop uspe in se bo res upokojil.

"Diane je neodvisnega in pustolovskega duha," pravi Bassettova. "Ne potrebuje prstana in hiške. Nick jo privlači, ker je drugačen, nenavaden, skrivnosten in pokvarjen. On je tisti, ki predlaga, da bi razmerje poglobila in zastavila resneje."

Pred kamero

ROBERT DE NIRO (Nick Wells) je začel plodno igralsko kariero z vlogo v filmu Briana De Palme The Weddding Party leta 1969. V naslednjih štirih letih je DeNiro prejel dve nagradi newyorških filmskih kritikov za najboljšo stransko vlogo, leta 1974 pa je bil za vlogo Vita Corleoneja v Botru II nagrajen z oskarjem za stranskega igralca. Leta 1980 je dobil drugega oskarja, tokrat za najboljšega glavnega igralca, za izjemen nastop v filmu Marina Scorceseja Pobesneli bik. DeNiro je bil še štirikrat predlagan za oskarja, in sicer za vloge v filmih Taksist Martina Scorceseja, Lovec na jelene Michaela Cimina, Prebujenja Penny Marshall in Rt strahu, Scorcesejevem remaku klasike iz leta 1962.

Med pomembnejše DeNirove dosežke štejejo vloge v filmih The Last Tycoon Elia Kazana, 1900 Bernarda Bertolucija, True Confessions in Falling in Love Uluja Grosbarda, Bilo je nekoč v Ameriki Sergia Leoneja, King of Comedy, New York, New York, Dobri fantje in Casino Martina Scorceseja, Brazil Terryja Gilliama, The Mission Rolanda Joffeja, Nedotakljivi Briana De Palme, Angel Heart Alana Parkerja, Midnight Run Martina Bresta, Jacknife Martina Jonesa, Stanley and Iris Martina Ritta, We're No Angels Neila Jordana, Backdraft Rona Howarda, This Boy's Life Michaela Caton-Jonesa, Mad Dog and Glory Johna McNaughtona, Frankenstein Mary Shelley Kennetha Brannagha, Sleepers in Wag the Dog Barryja Levinsona, Marvinova soba Jerryja Zaksa, The Fan Tonyja Scottsa, Copland Jamesa Mangolda, Velika pričakovanja Alfonsa Cuaróna, Jackie Brown Quentina Tarantina, Ronin Johna Frankenheimerja, Analiza pa taka Harolda Ramisa, Flawless Joela Schumacherja, Rocky and Bullwinkle Desa McAnuffa, Meet the Parents Jaya Roacha, Men of Honor Georgea Tillmana in Fifteen Minutes Johna Herzfelda. Pred kratkim je bilo končano snemanje filma Ciy By the Sea Michaela Caton-Jonesa.

EDWARD NORTON (Jack/Brian Teller) je igral v filmih Primal Fear, Everyone says I Love You, The People vs. Larry Flint, Rounders, American History X in Fight Club. Kot režiser se je preizkusil s filmom Keeping the Faith, v katerem je tudi igral ob Benu Stillerju in Jenni Elfman.

Norton je bil predlagan za oskarja za najboljšega glavnega igralca za vlogo v filmu American History X, za vlogo v filmu Primal Fear pa za najboljšega stranskega igralca. Za to vlogo je bil nagrajen z zlatim globusom.

Ped kratkim je končal snemanje filma Dannyja De Vita Death to Smoochy, v katerem je igral ob Robinu Williamsu in Catherine Keener.

ANGELA BASSETT (Diane) je prejela zlati globus in bila predlagana za oskarja za izreden portret Tine Turner v filmu Kaj ima ljubezen s tem. Nedolgo tega je nastopila v drami Athola Fugarda Boesman & Lena z Dannyjem Gloverjem in bila predlagana za nagrado image. Pred kratkim je končala snemanje filma Sunshine State režiserja Johna Saylesa.

Lani je nastopila v znanstvenofantastičnem trilerju Supernova z Jamesom Spaderjem. Igrala je med drugim še v filmih Music of the Heart Wesa Cravena z Meryl Streep, How Stella Got Her Groove Back z Whoopi Goldberg, Contact z Jodie Foster, Waiting to Exhale Foresta Whitakerja, Vampire in Brooklyn z Eddijem Murphyjem, Malcolm X Spikea Leeja, Boyz N the Hood, Kindergarten Cop, City of Hope in Inocent Blood.

MARLON BRANDO (Max) se je prvič pojavil na filmskih platnih leta 1950 v vlogi zagrenjenega paraplegika v filmu Stanleyja Kramerja The Men. Štiri zaporedna leta je bil nominiran za oskarja za vloge v filmih Tramvaj poželenje (1951), Viva Zapata! (1952), Julij Cezar (1953) in On the Waterfront (1954). Oskarja je dobil za vlogo v filmu On the Waterfront.

V zgodnjih sedemdesetih letih je Marlon Brando zablestel v dveh zelo različnih vlogah. Naslovna vloga v Botru Francisa Forda Coppole mu je prinesla drugega oskarja, tretjega pa je dobil za film Zadnji tango v Parizu Benarda Bertoluccija. Po dolgi odsotnosti se je Brando vrnil pred kamere leta 1989 in bil nemudoma spet nominiran za oskarja za vlogo v filmu A Dry White Season.

Nominiran je bil tudi za sedem nagrad britanske filmske akademije. Trikrat je bil izbran: za vloge v filmih Viva Zapata!, Julij Cezar in On the Waterfront. Med druge njegove pomembnejše file se uvrščajo The Wild One, Sajonara, Mladi levi, Upor na ladji Bouty, Burn! (Quemada!), The Ugly American, The Chase, The Missouri Breaks, Superman, Apokalipsa zdaj, Bruc, Don Juan DeMarco in The Brave.

Za kamero

FRANK OZ je režiral med drugim filme Mala prodajalna groze, Dirty Rotten Scoundrels, What About Bob?, In & Out, The Indian In the Cupoard in Bowfinger.

Scenarist KARIO SALEM je dobil emmyja in Peabodyjevo nagrado za scenarij filma Don King: Only in America iz leta 1998, ki je bil tudi nagrajen z emmyjem kot najboljši televizijski film. Leta 1999 je bil Salem predlagan za emmyja in nagrado PEN za The Rat Pack, film, ki je bil predlagan kar za deset emyjev, dobil pa je tri. V zadnjem času se Salem ukvarja s trilerjem The Grid za Universal Pictures in Working Title.

Scenarist LEM DOBBS je med drugim avtor scenarijev za filme The Limey in Kafka Stevena Soderbergha, The Hard Way Johna Badhama in znanstvenofantasični triler Dark City.

Scenarist SCOTT MARSHALL SMITH je debitiral s filmom Možje časti z Robertom DeNirom in Cubo Goodingom, Jr.

Producent GARY FOSTER je bil producent uspešnice Sleepless in Seattle, ki je bila predlagana za oskarja in zlati globus in je na svetovem trgu prinesla več kot 3.000.000.000 $.

Jeseni bo pod Fosterjevim okriljem začel nastajati film Daredevil za Twentieth Century Fox/New Regecy. Režiral bo Mark Steven Johnson.

Producent LEE RICH je soustanovitelj Lorimara, ene najpomembnejših produkcijskih hiš. Pod njihovim okriljem so nastali filmi Being There, The Postman Always Rins Twice, Gloria, Passenger 57, Hard to Kill in številne uspešne televizijske produkcije.

Komentarji

6.1. 2009 ob 17:03

zlo fajn kriminalka, akcija, odlični igralci, mogoče mal ameriški konc, sam sej je logično sj je ameriški film :)

— tweety

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.