Norega se metek ogne

Torej.. film je totalna polomija, kar se najbolje prezentira skozi igralce - sploh zenski del igralske ekipe, ki ne samo, da zelo ocitno se nikoli ni nikjer nastopal, nima niti toliksnega smisla, da bi prizore, ki se dogajajo vsak dan in vsakomur (npr. kreganje, zamere, zalost...) odigral vsaj malo verjetno. Igra je skrajno neprepricljiva, zgodba filma pa dokaj banalna in daje vtis, da je bila napackana skupaj na nekem odmoru za kavo. Prehodi med sekvencami in prizori so odsekani, na koncu pa kakega smiselnega prehoda v prihodnost kakih 4 let naprej sploh ni. Sadomazo podvigi so obupni, igralki pa v njih izpadeta kot tretjerazredni prostitutki in ne obvladata niti prakse, ki naj bi jo poznala vsaj tretjina zensk po svetu - fejkanja orgazma. Stoki so nevmesni, prisiljeni, v glavnem ne verjamem jim. In glede na to, da nas je bilo ob ogledu v dvorani 20, od tega jih je nekaj vmes zaspalo, nekaj pa odslo ven se pred koncem filma, gre sklepati, da film tudi drugih ni preprical. In glede na to, da kinoklub Vic ponuja filme za izbrani okus, kar pomeni, da njegova ciljna publika niso privrzenci komedije na prvo zogo in smeha, ki je sam sebi namen, pac pa ljudje, ki si zelijo globine in zanimivih izhodisc za pogovor po filmu...ta film dejansko potrjuje stereotip o tem, da so slovenski filmi zanic, s cimer se sicer (ob precejsnjem spisku gledljivih, celo dobrih in zanimivih slo. filmo) ne strinjam.

Norega se ogne tudi dober film. Slovenski filmi so letos zelo slabe volje in v depresiji. Vsi po vrsti. Eden za drugim. Tak je tudi Norega se metek ogne, ki je povrhu tega še tečen, dolgočasen, razvlečen in tak, da se skuša šlepati na medle seksualne prizore, kjer ne bi prišlo niti Jasonu Biggsu iz Ameriške pite. V prvem planu sta dva para. Dva moška in dve ženski, ki nimajo pojma kaj naj počnejo. Ki živijo v zanikrnem stanovanju, katerega bi skozi spustila celo Jennifer Connelly iz Temačne vode. In družba seveda bulji v strop. Ves ljubi dan. Vso ljubo noč. Prvi (Uroš Potočnik) je na vozičku, ker mu je lokalna banda, kateri je dolžan denar, zlomila noge. Drugi (Ludvik Bagari) sanja o dnevu, ko bo Prekmurje spet republika. Prvi ima bejbo (Petra Zupan), ki jo rajca sado mazo. Drugi ima punco (Petra Cirkovski), ki ne loči med lizanjem sladoleda in fafanjem. To je vse. To so dolgi, nezanimivi, neatraktivni, slabo oscenarjeni in amatersko postavljeni kadri, ki se dušijo med sabo. Ki dušijo igralce in gledalce. Ki ne oživijo niti takrat, ko Uroš Potočnik po divjem analnem seksu v kamero pokaže nabreklega tiča. Kot Metod Pevec v filmu Nasvidenje v naslednji vojni, le da brez gušta in smisla za gledalce. Pač film, ki se mu pozna, da so ga posneli za šalo. Za hobi. Za spomin.

Dober film! Vsaka jim čast! Ob vseh posnetih slovenskih filmih lahko tega označimo kot najbolj ekstravagantnega. Kot se je Štefančič jr. primerno izrazil, je to coctail večih žanrov. Prave mere humorja, akcije, drame, trilerskih ter tudi pornografskih prizorov. Film vsekakor ima kvalitete, ki se pa še bolj prepletajo v globjih sferah. Urbani realizem, prikazan preko dveh zadušenih, togih osebnosti. Na drugi strani pa preprostost 'kmeta', kot ga označijo v filmu', v vlogi življenjskega borca. V filmu je vpletenih več realnih življenjskih modelov, po katerih večina ljudi dejansko živi. Filma ne moreš jemati z rezervo, ker je precej realen. Ob nekateri prizori te celo straši. Ljudje se ob gledanju filma ponavadi spuščajo v virtualne svetove, kar je za režiserje lažje izvedljivo in se zadovoljijo s tem kar dobijo. Da pa posnameš tak film kot je pa 'Norega se metek ogne', pa moraš imeti malo več jajc. Zato čestitke Mitju Novljanu za korak naprej. Pa tudi Ludviku Bagariju, kateremu se vidi da zadevo obvlada. Škoda edino, da film ni bil direkt posnet na filmski trak, čeprav ga je kasneje Filmski sklad podprl. Upam da bo v bodoče Filmski sklad gledal z odprtimi očmi. Ne razumem pa nekih izpadov na forumu. Če ste se v filmu slučajo našli in se ne morajo sprijaznit z realnostjo, vam je film vsaj odprl oči. Film priporočam, saj odkriva to, kar večina komercialnih filmov vedno bolj zakrivajo.

Odstekana zadeva. Presenetil me je svez, free pristop k filmu. Sicer se vidi, da ga je naredila druscina prijateljev, ampak to sploh ne moti. Zato je film res poseben. Norega sem si ogledala s fantom in po filmu sva sla direkt domov, med domace stiri stene. The best!

Še danes se mi zdi škoda časa in denarja, ki sem ga porabil , skupaj še z ostalima dvema gledalcema v dvorani koloseuma. (Ta dvorana je sicer opremljena s 129 sedeži). Film, oz. filmu podoben zmazek, ki ni vreden ogleda, je neke vrste nizkoproračunski koktail, zmešan iz črnega humorja in južnjaških sprdačin. V filmu omenjeni tipi naj igranje pred digitalno kamero raje zamenjajo za lopatke in se odidejo igrati v peskovnik.

Na filmskem skladu bi bilo treba koga zapret, da na takšern način razmetava davkoplačevalski denar in podpira neke zmazke, ki nio podobni ničemur. Dolgcajt, katastrofalna igra, katastrofalna fotografija in kamera... tipi so dobro izkoristli svoje veze in pobasali denar za vrhunsko sranje... raje ameriški ultra bushevski shit kot Norega se metek ogne...

Na tem svetu obstaja veliko različnih ljudi in vsak ima neke svoje želje, sanje, cilje in strasti, ki pa velikokrat naletijo na gluha ušesa pri drugih. Glavno gonilo vsakega človeka je pač strmenje za nečim boljšim in velikokrat smo pripravljeni storiti številne nenavadne stvari, da to dosežemo. Tudi v pregovorno majhni Sloveniji velja rek "100 ljudi, 100 čudes" in po dolenjski Na svoji Vesni, gorenjskem Tu pa tam in štajerskem Slepilu je prišel čas še za prekmursko filmsko gverilo Norega se metek ogne. Kako bi lahko opisali največje značilnosti klasičnega slovenskega filma (da o klasikih literature sploh ne govorimo)? Depresija, trpljenje in vedno nove težave in muke, brez vsakega kančka optimizma, kvečjemu s kakšnim indoktriniranim idealizmom. Res je, to je stereotip, pa vendar se zdi, da znamo Slovenci največje stvari doseči zgolj preko samouničevanja in trpljenja, npr. z odklanjanjem materine kave ali hrepenenjem po nedosegljivi Juliji. In na žalost tak izgleda tudi film Norega se metek ogne, ki že v kali zatre vsak gledalčev optimizem in mu brezkompromisno pove, da bo ob ogledu trpel. To sicer ne pomeni, da je film v celoti slab. Naturalistični prikaz medčloveških odnosov in trenj je na mikroklimatski ravni naravnost fantastičen, saj lahko vidimo celo paleto sila močnih čustev, od žalosti, razočaranja, jeze, nemoči, pa vse do nebrzdane pohote. Toda niti v enem momentu ni zaznati veselja! V celoti film izgleda kot komorna drama, katere občutke bi še najlaže primerjali s sedmino, ob čemer gledalca zares mine vsaka volja do življenja. Če se že prisilimo in se gremo iskanja nekih globljih pomenov, od socialne krize, preko zaplankanega lokalpatriotizma, pa vse do najbolj nagonskih človeških vzgibov, se vsaka logika konča, ko ruralni Slovenček vzame v roko sekirico (ki jo očitno vedno nosi s sabo) in začne razpredati o neki Prekmurski republiki?!? Mar ni to malce žaljivo do prebivalcev ene najbolj zapostavljenih slovenskih regij, da o bizarnosti sploh ne govorimo. Edino logično je, da v tistem momentu film povsem razpade, tako kar se tiče dialoga (ki je na nivoji mehiške telenovele), kot tudi same igre, ki postaja iz kadra v kader bolj statična. Če vendarle skušamo poiskati pozitivne točke, je to vsekakor sama ideja in koncept dileme različnosti med mestnimi ljudmi in tistimi iz podeželja, ki jo še poudari minimalističnost filma, predvsem kar se tiče omejenega prostora gibanja. Problem je v sami izvedbi, saj se zdi, kot da bi film lahko pokazal še veliko več, pa najsi gre za neko globljo poanto, ali pa zgolj za fizični seksualni odnos. Neki površinski sado-mazo fetiši pač niso tista vsezveličavna formula, ki bi sama od sebe rešila delikatno situacijo iskanja pravega notranjega jaza filmskih likov. Morda pa o filmu še največ pove (mašilni?) vložek glasbene skupine, ki je sam po sebi sicer zelo zanimiv, a je tako zelo razvlečen, da na koncu gledalec praktično že pozabi, kaj se je pred tem dogajalo s samimi liki! Norega se metek ogne je eden tistih filmov, ki svojo katarzo išče v mučenju gledalca z najbolj krutimi prijemi pesimizma in samodestruktivnosti. Morda bi bilo bolj pametno, da bi, namesto mlajšim od 16 let, ogled odsvetovali raje vsem tistim, ki trenutno ne vidijo pravega cilja v življenju, kajti Norega se metek ogne jima ga vsekakor ne bo ponudil, prej nasprotno! Lep živopisan pozdrav :-)