Kolosej
Film distribucije A.G. Market

Niti

domišljijska drama
Vsi smo povezani.
Na sporedu od: 23.6.2005, Kolosej Ljubljana
1h 28min / 88min
Leto: 2004
Država: Danska
Scenarij: Naja Marie Aidt, Anders Ronnow-Klarlund
Mitološka zgodba, prikazana s pomočjo lutk, govori o Hal Taru, sinu preminulega kralja, ki se odpravi na popotovanje, da bi maščeval umorjenega očeta. Toda Hal Tara po številnih dogodivščinah presenečen odkrije neprijetno resnico o svojem kraljestvu in najde ljubezen tam, kjer najmanj pričakuje.

Dramatična epska zgodba o svetu, kakršnega ne poznate, o pustolovščinah, ujetništvu in svobodi, ljubezni in vojni, usodi in življenjski moči, identiteti in splošni človečnosti. V tej deželi dogodivščin, kjer niti usode prepletajo nevidne roke in kjer dozdevno obstaja skrita povezava med Zemljo in Nebesi ni vse, kot se zdi...

Besedo ima režiser

Režiser in scenarist Anders Ronnow-Klarlund je navdih za film dobil dobesedno nad oblaki, ko je v letalu na televiziji spremljal češki reklamni oglas, v katerem so nastopale lutke. Presenečen nad zmožnostjo izražanja nastopajočih igralcev, ki so bili le navadne lutke, se je pričel spraševati, kako bi svet izgledal, če bi sam bil v vlogi lutke. Medtem je narisal lutko, ki beži pred sovražnikom. Lutka je sedela na drevesu, obdana je bila s samimi nitmi. V trenutku je začutil moč porajajoče se ideje. Ideja o svetu, kjer živijo le lutke, katere niti so segale daleč v nebo, svet, kjer smo vsi povezani, a hkrati pod nadzorom.

Sama tematika filma izvira iz očarljivega sveta lutk. Gre za eksistenčno tematiko, ki sta se jo že dotaknila Goethe in Karen Blixen, idejna tematika o svetu s katerim si povezan in hkrati nadziran. Režiser se v trenutku spomni, da je Goethe napisal Fausta kot lutkovno zgodbo. Tako se je odpravil na potovanje v Prago, kjer je raziskoval stare običaje, ki so se odvijali za Železno zaveso, da bi skozi gledališče in z uporabo lutk lahko kritiziral vladajoči politični sistem.

V sodelovanju s pisateljico Naja Marie Aidt se je pričela razvijati eksistenčna zgodba, katere tematika je zelo blizu današnjim časom, saj živimo v takem obdobju, ko dan za dnem odkrivamo kdo je naš najhujši sovražnik.

To so časi, ko podoba našega sovražnika ni bila še nikoli čistejša, a hkrati v obdobju, ko tekmujemo z nevidnim sovražnikom v iskanju zlobnega duha. Rezultat, ki ga dosežemo je le nenehni boj s sovražnikom, ki je znotraj nas.

Prenesli so aktualno politično dogajanje v prečudoviti svet lutk. Lutkovni liki so igrali politično dramo v znamenju maščevanja nevidnim sovražnikom, v iskanju samih sebe in v iskanju vseh niti, ki jih povezujejo s preteklostjo in, ki tako pogosto nadzorujejo njihova življenja. V iskanju prave identitete postaja vse bolj negotovo, ali jim bo uspelo presekati niti usode, ki upravljajo njihovo življenje.

Ideja se je režiserju porodila, ko se je pred štirimi leti znašel nad oblaki, na višini 30.000 metrov. Na srečo se takrat ni obremenjeval s tem, kako zahtevno bo bilo izpeljati tovrstni projekt!

Sedaj, 5 milijonov evrov in 4 leta kasneje, 150 filmskih producentov iz vseh koncev Evrope, je sodelovalo pri tako težki nalogi, da bi na filmska platna spravili prvi svetovni celovečerni film, v katerem so igralci lutke.

Niti je film, ki se dogaja v čudežnem svetu, kjer se vsi filmski liki zavedajo svojega značaja lutk in kjer so niti del njihovega vsakdanjega življenja in del same zgodbe. Niti je prvi lutkovni film, kjer so nastopajoči igralci le lutke.

Scenarij

Cesar Hebalon dramatično umre, s seboj pa potegne še neizmerno dediščino. Sprejet je vojaški zakon in mogočna vrata mesta Hebalon se zaprejo na način, da nihče zunaj mesta ne more priti v notranjost.

Hal Tara, mlad in neizkušen dedič, ima nalogo, da maščuje očetovo smrt. V opravi navadnega sužnja zapusti grajsko obzidje in se oborožen z očetovim mečem odpravi v iskanje neustavljivih Zerithov, Halovih in Hebalonovih sovražnikov. Vojak bo odrasel v moškega.

Ampak Hal ne ve, da sovražnik tiči znotraj njegovega kraljestva. Prevarantski in zlonamerni liki planirajo njegovo sesutje. Nevede zapusti dvor in ljubljeno sestro v kruto in nevarno usodo za železnimi vrati mesta.

Skupaj s strahom pa v Halu narašča tudi sovraštvo, ki jo čuti do Zerithov. Medtem sta v palači Halova sestra in Eritova žena odkrili namene prevarantov in dojeli, da njuna ljubljena gresta pasti naproti.

Halu uspe prispeti na področje Zerithov, vendar se v njem povečujejo dvomi o prijateljih, ki ga obdajajo. Medtem, ko odrašča, se strastno zaljubi - ljubezen se bo odkrila kot slepa in nerazumljiva, kot sovraštvo samo. Zadostoval bo trenutek resnice za doumeti razliko med pravimi prijatelji in sovražniki.

Produkcija

Stvaritev prvega celovečernega lutkovnega filma se ni veliko razlikovala od podviga, katerega se je lotil znani raziskovalec in znanstvenik Robert Peary, ki se je podal na pot do Severnega tečaja.

Priprave so trajale leta in leta, bilo je dolgo in težavno potovanje. Ustvarjalci niso imeli možnosti, da bi kogarkoli vprašali za pomoč ali nasvet, saj tovrsten podvig ni bil še nikoli prej izveden.

Preden so se odločili, da bodo film realizirali, so izdelali 4 pilotske filme. Veliko truda je bilo vloženega v izdelavo lutke, ki bi se premikala kot človeško telo. Tako narejeno lutko bi nadzorovali s pomočjo niti, ki bi segale do pet metrov v nebo. Prototip lutke, ki so ga dosegli, je rezultat kombinacij različnih tehnik, tako starih kot novih. Lutka bi občasno morala biti kontrolirana s pomočjo 5 lutkarjev, da bi dosegli učinek človeških gibov.

"Zemlja, veter, voda in ogenj" so nekatere izmed ključnih besed, ki so bile uporabljene med snemanjem. V obdobju 23 tednov snemanja so bile lutke izpostavljene vsem naštetim elementom. Za izdelavo potrebnih iluzij, je produkcija morala uporabiti veliko število najstarejših filmskih zvijač. Ne gre za film s 3D animiranimi liki ali uporabo animiranih premikov, ampak za uporabo zgolj in samo ročnih spretnosti.

Potrebna so bila 4 leta, 115 namensko izdelanih lutk, 22 največjih evropskih in ameriških lutkarjev, skandinavska filmska zasedba z več kot 150 ljudmi in 10 kilometrov niti, preden so lahko ponosno predstavili unikaten film kot je to "STRINGS", prvi celovečerni film z lutkami.

Ustvarjalci filma

Anders Ronnow Klarlund (1971), režiser in scenarist

Anders Ronnow Klarlund je svoj prvi film režiral pri 25-ih, od takrat je prejel številne nagrade. Še posebej, "Possessed" je prejel Grand Prize of European Fantasy Film in Silver, MéliÀs d'argent, Bruxelles, 2000; Grand Prize of European Fantasy Film in Gold, MéliÀs D'or, Fantasporto, Brussels International Festival of Fantasy Film, 2001; Najboljši režiser, Rome Fantasy Film Festival, 2000. "The Eighteenth" je dobil nagrado: Fipresci Award, International Filmfest, Mannheim-Heidelberg, 1996; nagrada za International Independent Award, kot najboljši celovečerni film, International Filmfest, Mannheim-Heidelberg, 1996; nagrada NDR Promotion Prize, Lübeck Nordic Film Days, 1996; Najboljši celovečerni film Valenzia International Filmfestival, 1997.

Naja Marie Aidt (1963), režiserka

Naja Marie Aidt je ena izmed najbolj uspešnih režiserk svoje generacije. Debitirala je leta 1991 s pesniško zbirko: Dokler sem še mlad. Njena proza, kratke pripovedi, televizijski scenariji, radio in sedaj še film so ji omogočil dodelitev številnih nagrad, štipendij in denarnih nagrad, vključno s triletno štipendijo Danish Art Foundation, štipendijo v spomin Hermana Bang, avtorsko nagrado Edvard Petersen Library Fond in nagrado Martin Andersen Nexo.

Niels Bald (1963), producent, ustanovitelj in lastnik podjetja Bald Film (1999)

Niels Bald je bil zaposlen pri Zentropa in Bech Film od leta 1992. Leta 1999 se odloči in ustanovi Bald Film, kot veliko željo po tem, da bi snemal filme kar sam. V zadnjih 4 letih se je podjetje razširilo in ima 4 redno zaposlene osebe. Prvotna aktivnost podjetja je bazirana na produkciji fantastike za velika platna in televizijske ekrane. V fazi izdelave so tudi televizijske serije in dokumentarni filmi. Podjetje Bald Film verjame, da je potrebno vložiti veliko časa v fazo izdelave nekega projekta, da bo le-ta tako ustvarjen na visoki kakovostni ravni, in zato semkaj vlagajo največ svojih sredstev.

Bald Film ima široke razsežnosti vzdolž celotne Skandinavije, s kooperacijskimi izkušnjami v Baltskih državah in Veliki Britaniji. Da bi zagotovili visoko kreativnost in vrhunsko kvaliteto, voljo in energijo, kratek produkcijski čas, profesionalno vodenje produkcije ter timsko delo, je bilo potrebno skrbno izbrati osebje. Podjetje je specializirano v proizvodnji z nizkimi stroški.

Bernd Ogodnik (1961), vodja lutk

S formalno izobrazbo v klasični glasbi, izdelavi lesa in umetnosti gibanja, je od leta 1986 Bernd Ogodnik postal pomembna osebnost na lutkovnem področju. Bernd Ogodnik je pogosto izvajalec in predavatelj na internacionalnih gledaliških in lutkovnih festivalih, na fakultetah in konferencah.

Izdelal je številne lutke za gledališča, zbiratelje in muzeje kot je Roberson Museum v New Yorku, ZDA. Izdelal in koordiniral je lutke za osem televizijskih serij v ZDA, Nemčiji in Islandiji, lutkovni film za televizijski program WDR (Paper Peter), Nemčija/Islandija, ukvarjal se je s številnimi poučnimi televizijskimi programi in tudi z oglaševanjem.

Pred kratkim je Bernd izdelal nov tip lutk, ki so zmožne zelo realnih gibov. Tega ni doslej še nihče dosegel. Tovrstne lutke so bile uporabljene v filmu Niti. Med drugim je Bernd s svojim gledališčem Figuren Theater Bernd Ogrodnik obkrožil svet.

Jorgen Lauritsen (1966), skladatelj

Jorgen Lauritsen je napisal razne koncertne skladbe za klavir, kvartet, jazz kombinacije, večje skupine, pevske zbore in za cel simfonični orkester. Bil je producent in aranžer zgoščenk za radijske predstave, dirigiral je glasbene in popularne simfonične orkestre. Delal je tudi kot glasbeni producent in vokalni spremljevalec za Disney Scandinavia. Nedavno je izdal album v sodelovanju z Universal Records, Koreja. Vodil je simfonično glasbo za različne danske in evropske filme. Niti je prvi film za katerega je Jorgen komponiral glasbo.

Sven Wichmann (1931), scenograf

Sven Wichmann je na Danskem starešina scenografije. Kariero je začel pred več kot 40-imi leti kot asistent pri kostumih najprej pri MGM, kasneje pa pri 20th Century Fox. Od leta 1971 je Sven prvotno delal v Skandinaviji. Med njegova dela sodi tudi film, ki je dobil Oskarja za najboljši tujejezični film leta 1988 (Babette's Feast) in veliko opevane televizijske serije na Danskem The Brewer, The Spider in D-day (2000). Prenos Dogma Brother's New Year je bil izveden na štirih televizijskih kanalih.

David Drachmann (1973), kreativni direktor

Od trenutka, ko je bil sposoben v roki držati pisalo, risanje in slikaje sta bila glavna aduta s katerima se je David Drachmann oprijemal sveta okoli sebe. Vedno je bil pozoren na dramski potencial vizualne predstave, umetnost scenografije je bil naraven klic, ki ga je privedel do študija umetnostne zgodovine. Delo v sklopu filma "Niti", tako kot pri drugih stvaritvah, nosi v sebi velik izziv, da bi neživim lutkam dal življenje in značaj ter da bi ustvaril povezavo s popolnoma tujo realnostjo. David Drachmann je v večmesečnem sodelovanju z režiserjem naposled uspel vizualno predstaviti idejo za idejo zapleten svet tovrstne produkcije.

Kim Hattesen (1956), direktor fotografije

Zelo opevan direktor fotografije, ki je sodeloval z režiserji visokega kalibra, kot so Von Trier, Lone Scherfig in Suzanne Bier. Visoki Kimovi tehnični standardi in njegove izkušnje na področju oglasne fotografije pomenijo veliko premoženje za celovečerni lutkovni film. Kot direktor fotografije za oglase je sodeloval s podjetjem LEGO, Carlsberg in mnogimi drugimi.

Joakim Zacho Weylandt (1968), vodja izdelave lutk

Na podlagi izkušenj, ki jih ima pri izdelavi modelov, je bil Joakim Zacho Weylandt izbran za sestavo in vodenje tima, ki je bil zadolžen za izdelavo lutk. V sodelovanju z Bernt Ogrodnikom in s pomočjo kombinacije vizualnih in tehničnih standardov, je izdelal različne lutkovne like. Izkušnje na področju posebnih efektov in izdelavi maket za muzeje, reklamnih oglasov ter celovečernih filmov so mu omogočili, da je združil različne materiale in tehnike. Vse našteto je botrovalo, da je lahko usklajeval razne zahteve med različnimi oddelki pri produkciji filma "Niti". Med njegova dela sodi film It´s All About Love - Thomas Vinterberg (2001), Dancer In The Dark - Lars von Trier (1999) in več kot 100 reklamnih oglasov.

Komentarji

27.3. 2005 ob 18:16

ful dobr fiilm...swaka čast

— čaw
17.4. 2005 ob 15:52

A ma kdo ta fil na računalniku, ker bi si ga neskončno rad ogledal?

— Žiga
24.4. 2005 ob 21:49

Zanima me le, kdaj bo ta film na sporedu tudi v koloseju maribor?

— Miha
9.5. 2005 ob 19:45

kaj tuki kr ene niti skačejo, pa se fuclajo. človek k si je to zmislu more bit pa tut en psiho. da lutke na vrvicah skačejo v filmu... mislm, psiho je pa tut un k bo šou ta film gledat!

— maya
19.5. 2005 ob 8:17 zvezdica

Mislm, da bo to en zelo zelo dobr film! Enostavno ljubitelji fantazije to ne smete zamuditi.

— Echbart
22.5. 2005 ob 13:49

Vreden ogleda.

— stevo
14.6. 2005 ob 20:36

tlele pa skos ene maje kritizerajo.sam morm rečt da se u tem primeru strinjam s tabo...u glavnm.KRNEKI!(tale film mislm)

— :)
20.6. 2005 ob 12:49 zvezdica

Kaj naj recem, ta film se pa res splaca it pogledat, saj ima tako dobro zgodbo, res je kakovosten film.

— noname
23.6. 2005 ob 23:26 zvezdica

Film mi je bil osebno fascinanten. Lutke odigrajo odlicno vlogo v filmu in dajo obcutek, da ta svet dejansko obstaja. Zgodba mogoce ni nic novega, ampak to se zdalec ne pomeni da je slaba. Je zelo dobro narejena. Fotografija in scenografija v filmu sta osupljivi. Film pa odlicno poveze zgodbo in niti, ki pa tudi dajejo filmu tisto pravo unikatnost. Priporocam ogled vsem, ki imate obcutek da epski spektakli in cheap horor filmi niso vse.

— AnX
28.6. 2005 ob 0:11 zvezdica

Čudež. Dobrodošli v svet lutk. V svet, kjer ni prostora za ljudi. V mitološko pravljico, ki premore več šarma od vseh letošnjih, lanskih in predlanskih zgodovinskih spektaklov skupaj. To je čista poetika, kjer lutke dihajo, čutijo in govorijo. Bajka iz časov, ki jih nikoli ni bilo in jih nikoli ne bo. Pripovedka, ki jo morda poznajo samo vaše prababice. In pozor, lutke vedo, da so lutke. Da jih vodijo dolge niti iz nebes. Prav posebne strune, ki zaigrajo od ljubezni. Od prepovedane ljubezni, od rojstva otroka, od radosti. In lutke živijo svoj svet. Svet, kjer se pripravlja krvava vojna. Vojna med dvema plemenoma, dvema kraljestvoma, vojna, ki bo mnogim posekala niti in jih poslala v večna lovišča. Vojna, ki rodi Romea in Julijo. Romea in Julijo na nitkah. Na dolgih strunah, ki so povezane nekje v raju. Tam, kjer jih spretno vodi Bog. Prav imate, Niti izgledajo tako, kot da bi jih režiralo nekaj nečloveškega, nekaj izvenzemeljskega. Nekaj, kar je za doseženo popolnost garalo štiri leta. Štiri leta, deset kilometrov niti, več kot dvajset evropskih mojstrov za vodenje lutk in več kot sto različnih lutk, ki jih je delalo dvakrat toliko ljudi. Čista briljanca, neponovljivo filmsko doživetje, redkost brez konkurence in film, ki nam skuša reči, da smo tudi ljudje le lutke na nitkah. Nitkah, ki jih včasih vodi Bog, včasih pa Hudič.

— iztok gartner
1.7. 2005 ob 15:56

bi sel kdo z mano? ;)

— lolita
1.7. 2005 ob 15:57

gledat ta lepi film?

— lolita
10.7. 2005 ob 13:10

zaj sem gledala ta film,halo ludi pa kaj vam je? če je to dober film bo mene kap zej glih!!!

— ?
16.3. 2006 ob 21:39

še zdaj ga ne morem pozabit:)

— mikena

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.