Neznanec

Dr. Martin Harris (Liam Neeson) se zbudi po prometni nesreči v Berlinu in ugotovi, da ga žena (January Jones) naenkrat ne pozna več, njegovo identiteto pa je prevzel drug moški (Aidan Quinn). Policija mu ne verjame, preganjajo ga morilci, tako se znajde na begu, sam in utrujen.

Prepuščen samemu sebi v tuji državi Martin poišče pomoč pri malo obetajočem viru (Diane Kruger), ko se poda v nevarno skrivnost, zaradi katere bo podvomil o svoji zdravi pameti, identiteti in pripravljenosti na razkritje resnice.

Film "Neznanec" je režiral Jaume Collet-Serra ("Orphan") po scenariju Oliverja Butcherja in Stephena Cornwella, ki je nastal po motivih romana Didierja van Cauwelaerta.

Producenti filma so Joel Silver ("Sherlock Holmes"), Leonard Goldberg ("Charlie’s Angels" franšiza) in Andrew Rona ("The Apparition"). Izvršni producenti so Susan Downey, Steve Richards, Sarah Meyer in Peter McAleese. V filmski ekipi so poleg drugih sodelovali direktor fotografije Flavio Labiano, scenograf Richard Bridgland, montažer Tim Alverson, dvakratna nominiranka za oskarja, kostumografinja Ruth Myers ter avtorja glasbe John Ottman and Alexander Rudd.

O produkciji

On ni Martin Harris. Martin Harris sem jaz.
Ta človek se izdaja zame.

Kaj, če bi dobro vedeli, kdo ste, vendar tega ne bi mogli dokazati? In če bi neki neznanec trdil, da je on vi, in bi mu vsi verjeli?

Ta dilema je osrednja tema "Neznanca".

Kdo ali kaj nas določa? Naši prijatelji, spomini, izvor, kos papirja? Kje je dokaz? Film Neznanec po romanu Didierja van Cauwelaerta raziskuje prav to temo, medtem ko dr. Martin Harris (Liam Neeson) dirja po mrzlih berlinskih ulicah, da bi si povrnil svoje življenje, in se pri tem izogiba zasledovalcem, ki ga želijo ubiti, čeprav sam ne ve, zakaj.

Režiser Jaume Collet-Serra pravi: "Najljubši so mi hitchcockovski trilerji s skrivnostnim vzdušjem, ki občinstvo enako begajo kot junaki, ko se ne ve, kam nas bo zgodba odpeljala."

Producent Joel Silver: "Rad imam napete filme in prav to mi je pri tem scenariju najbolj všeč. Ne veste, ali je Martin Harris dober ali pa je rahlo nor in si vso to noro zgodbo izmišljuje."

Silverju je knjigo francoskega pisatelja Cauwelaerta predstavil producent Leonard Goldberg. "Ko sem prebral roman, se mi je zdel idealen za skupno produkcijo z Joelom. Gre za enkratno kriminalko, s koncem, ki me je popolnoma presenetil. K sreči je Joela zgodba prevzela enako kot mene," pravi Goldberg.

Silver je režiranje ponudil Jaumeju Collet-Serri, s katerim je sodeloval pri dveh predhodnih filmih. "Jaume ima izjemen slog in ve, kako do konca obdržati skrivnost.

Zelo sem si želel znova sodelovati z njim."

"Všeč mi je bila ideja o človeku, ki se nekega dne zbudi in ugotovi, da ga je nekdo zamenjal," pravi Colett-Serra. "Dodatno dramatičnost prispeva dejstvo, da tisti drugi lahko dokaže identiteto, sam glavni junak pa je ne more. To je prvi od niza zapletov v zgodbi in kljub številnim namigom v scenariju, nisem mogel ugotoviti razpleta, kar mi je všeč."

Glavnega zvezdnika filma je zgodba pritegnila že na samem začetku. "Zame je najpomembnejši scenarij, tega pa sem prebral v enem dihu," pravi Neeson. "Če lahko preberem do 50 strani, ne da bi si vzel odmor, potem je to dober znak. Material je bil tako dober, da sem ga prebral na mah."

Producent Andrew Rona se strinja: "Scenarija nisem mogel odložiti. Navdušil me je. Komaj sem čakal, da vidim, kakšen bo na velikem zaslonu."

"Neznanec je kot drveči vlak, zgrabi te in odpelje," pravi Joe Silver. "Morda se ti zdi, da veš, kam gre, vendar dvomim o tem."

Liam Neeson igra dr. Martina Harrisa, botanika, ki z ženo Liz prispe v hotel Adlon v Berlinu zaradi udeležbe na konferenci biotehnologov. Ko ugotovi, da njegov kovček ni prispel v taksiju skupaj z njima, pograbi drug kovček in se vrne na letališče. Med potjo doživi hudo prometno nesrečo. Voznica Gina pogumno reši Martinovo življenje in potem skrivnostno izgine. Martin se po štirih dneh kome prezbudi brez osebnih dokumentov in se skuša spomniti, kdo je. Ko se končno spomni, takoj poišče ženo, saj domneva, da je ves iz sebe zaradi skrbi. V hotelu najde Liz, ki pa ga ne prepozna. Še huje, drug moški trdi, da je on, in Liz verjame 'drugemu' Martinu. "Kot bi ga svet pozabil. Sam sicer dobro ve, kdo je, vsi drugi pa so ga pozabili," pravi Collet-Serra. Ustvarjalci filma se strinjajo, da je Neeson idealen za to vlogo zaradi izjemne filmske pojave.

"Od nekdaj sem občudoval Liamovo delo," pravi Collet-Serra. "Za režiserja je žlahten igralec, ki kar naprej daje, na snemanju in na platnu. Zna biti silovit in hkrati zelo subtilen." Vloga je zahtevala oboje. Bistveno je, da lik potegne gledalce v svojo psiho, da bi skupaj z njim poskusili razvozlati, zakaj se vse to dogaja.

"Želeli smo nekoga, ki bo prevzel občinstvo," dodaja Silver. Liam je izjemno karizmatičen in tudi povsem dostopen. Prav to sta lastnosti, ki smo ju želeli za Martina Harrisa.

"Gledalcem se zdi, da ima Martin Harris idealen zakon in zanimivo življenje," pojasnjuje Neeson, "a vse to se nenadoma in v trenutku zamaje. Sam je, ne le zapuščen, temveč zavržen od vseh, ki jih pozna. Zato je še bolj odločen, da odkrije resnico in dokaže, kdo je." Ideja iskanja izgubljene identitete je pritegnila Neesona. "Kot otrok sem amatersko boksal. Nikoli nisem pozabil, kako je, če izgubiš spomin, čeprav le za trenutek. To zanimivo življenjsko izkušnjo sem uporabil za to vlogo."

Martina zavrnejo povsod, kamor se obrne za pomoč. Prva zavrnitev je tudi najpogubnejša – ko odide k ženi. Pričakuje, da ji bo odleglo in da mu bo pohitela v naročje, zato je osupnjen, ko ga sprejme kot popolnega neznanca.

Vlogo Elizabeth Harris igra January Jones, ki so jo, tako kot Neesona, pritegnile edinstvene lastnosti zgodbe.

"Česa takega še nisem prebrala. Bilo je zelo zanimivo in zapleteno. Spominja me na stare vohunske filme z nadihom nevarnosti in spletk, a tudi s kančkom glamurja."

Všeč ji je bil tudi skrivnosten način, kako je predstavljen njen lik. "Nič v zvezi z Liz ni dokončno. Zelo je pametna, a tudi skrivnostna. Všeč mi je bila njena nepredvidljivost. Vemo, da jo Martin ljubi, toda njena plat zgodbe ni povsem jasna, zato je bilo veliko prostora za igro," pravi.

"January je inteligentna igralka, njeno delo je večplastno," ocenjuje Collet-Serra. "Lepa je in spominja na usodne ženske iz 50. let. Ima vse potrebne lastnosti, ki smo jih želeli za ta nedoločljivi lik."

Ko ga ne prepozna niti lastna žena, mora Martin najti edino osebo v Berlinu, ki ga je videla pred nesrečo – voznico taksija, Gino. Po nesreči mu je rešila življenje in potem nepojasnjeno izginila.

Diane Kruger, ki igra Gino, pravi, da imela Gina dober razlog za izogibanje policiji. "Gina je iz Bosne, v Nemčiji živi ilegalno. Ne želi, da jo policija zasliši na prizorišču nesreče, saj se boji, da bodo izvedeli, da nima veljavnih dokumentov. Zato pobegne takoj, ko ugotovi, da je za Martina poskrbljeno." Ko jo Martin v upanju na odgovore izsledi, ne želi imeti nič z njim.

Tako kot se Martin trudi razkriti resnico, Gina želi prikriti svoj obstoj in živeti v popolni anonimnosti. Okoliščine ju združijo, vendar imata povsem različne interese.

"Gina beži pred preteklostjo, išče novo identiteto, kar je na neki način skupno z Martinom. Oba se močno trudita, da bi preživela," pravi Collet-Serra.

"Človeka, ki naj bi ukradel Martinovo življenje in ženo, prijatelje ter delo in ki ga zaradi enostavnosti imenujemo Martin B, igra Aidan Quinn."

Quinn je z veseljem igral Neesonovega dvojnika, saj sta tudi v resnici dobra prijatelja.

"Zgodba me je očarala, saj ima izjemno zanimivo premiso ter številne zaplete in obrate. Neesonovo sodelovanje je bilo razlog več za to odločitev. Zabavno se je bilo pomeriti z njim."

Martin skuša dokazati, da je Martin B slepar, zato poišče pomoč Ernsta Jürgena, nekdanjega pripadnika Stasija, vzhodnonemške tajne policije. Jürgen je ostanek v svetu, ki gre naprej; sam je obstal v preteklosti. Določajo ga dejanja v davnih, minulih časih.

Slavni igralec Bruno Ganz je odigral lik, ki ga opisuje kot "človeka, ki v življenju ne vidi več smisla, saj je globoko verjel v nekaj, česar ni več, torej tudi sam ne obstaja več. Varoval je svojo deželo, službo, državo, zato je izgubil smisel življenja. Vseeno, izjemno je pameten in pripravljen pomagati drugemu, ki se počuti izgubljenega."

Še en spoštovan igralski veteran v igralski zasedbi je Frank Langella v vlogi Martinovega tesnega prijatelja iz ZDA, Rodneyja Cola. Režiser Collet-Serra je bil navdušen nad delom z Langello in Ganzem. "Odigrala sta enega mojih najljubših prizorov v filmu," pravi.

"Iščem vloge, s katerimi lahko napravim vtis, in ta je bila ena takšnih," pravi Langella.

Zgodba filma se dogaja izključno v Berlinu, kjer je bil film tudi posnet. Collet-Serra pravi, da je mesto popolnoma ustrezalo zgodbi. "V žarišču filma je kriza identitete, kar velja tudi za Berlin, ki je bil toliko let razdeljen. Zdaj, kljub združitvi in novim stavbam, ki se dvigajo med starimi, je še vedno moč videti brazgotine. V mestu sobivata različna svetova, zato je po mojem Berlin podaljšek glavnega lika."

Film so snemali v Vzhodnem in Zahodnem Berlinu, v različnih četrtih, od ulic Friedrichshain-Kreuzberga do svetovno znanih Brandeburških vrat in Muzejskega otoka.

Snemanje v hotelu, ki obratuje, z več kot 100 člani ekipe, s tonami opreme in številnimi statisti, je bilo izziv. Delati so morali tako, da so čim manj motili druge hotelske goste.

"Prizore smo morali uskladiti z vsakdanjim življenjem v hotelu. Postavili smo lastno recepcijo, da bi čim manj motili prave goste," pravi Bridgland.

En prizor je zahteval kaskaderje in pirotehniko, kar je bilo nepraktično za lokacijo. Zato so scenografi izdelali kopijo hotelske plesne dvorane v studiu Babelsberg, najstarejšem velikem studiu na svetu, ki je bil odprt pred skoraj 100 leti.

Snemanje v zimi, najhladnejši v zadnjih 20 letih, večinoma zunaj, je povzročilo nekaj težav 

igralcem in filmski ekipi ter skrbi zaradi nestalnosti svetlobe in vremena, vendar je hkrati prispevalo k občutku osamljenosti glavnega lika.

Martinova zgodba je tudi zgodba o različnih obrazih, resnica je nekje vmes. "Res je nepredvidljiva," pravi Neeson. "Razburljiva je in srhljiva in prepričan sem, da bo presenetila gledalce."

Jaume Collet-Serra zaključuje: "Od trenutka, ko se Martin Harris zbudi in izve, da ni več človek, za katerega se ima, želimo vedeti, kaj se dogaja. Ne moremo si predstavljati, kako bi bilo, če bi nam nekdo ukradel ne le identiteto, temveč vse, kar nas določa, celo družino in prijatelje. Kaj bi storili? Kako bi si povrnili svoje življenje?"

Igralska zasedba

Liam Neeson (dr. Martin Harris) večkrat nagrajeni igralec, ki je po svetu zaslovel tako v uspešnicah velikih studiev kot v priznanih neodvisnih filmih. Nagrajen je bil za vloge treh med seboj zelo različnih resničnih oseb. Nominiran je bil za oskarja, zlati globus in nagrado BAFTA za vlogo Oscarja Schindlerja v  Spielbergovem "Schindlerjevem seznamu" leta 1993. Tri leta kasneje je igral glavno vlogo v Jordanovem biografskem filmu "Michael Collins". Za strastno odigran portret tega irskega republikanskega junaka je prejel nominacijo za zlati globus, britansko filmsko nagrado Evening Standard ter nagrado volpi na beneškem filmskem festivalu 1996. Leta 2004 je igral kontroverznega raziskovalca spolnosti, Alfreda Konseyja, v Condonovem filmu "Kinsey". Vloga mu je prinesla tretjo nominacijo za zlati globus, nominacijo za nagrado Independent Spirit, prejel pa je nagrado filmskih kritikov Los Angelesa.

Najnovejše vloge je ustvaril v romantični kriminalki Paula Haggisa "The Next Three Days", akcijskem filmu "The A-Team", mitološki drami "Clash of the Titans" in trilerju "Taken". Igral je tudi v neodvisnih filmih "Chloe" Atoma Egoyana ter "Afterlife". Med njegove trenutne projekte sodijo Cranahanov akcijski triler "The Grey" in Bergova ZF-pustolovščina "Battleship".

Oboževalci ga poznajo po vlogah v dveh uspešnicah: Jedija Qui.Gon Jinna v Vojnah zvezd 1 in enigmatičnega Henrija Ducarda v Nolanovem "Batman Begins". Svoj glas je posodil junaku Aslanu v "Zgodbah iz Narnije – Lev, čarovnica in omara", Prince Caspian in "The Voyage of the Dawn Treader".

Neeson, po rodu Irec, je začel igrati leta 1976 v gledališču Lyric Players v Belfastu, kjer je debitiral v Plunkettovi igri "The Risen People". Po dveh letih se je pridružil slavni dublinski skupini gledališča Abbey Theatre, kjer je igral v predstavi "Translations". Kasneje je prejel nagrado za najboljšega igralca za vlogo v Caseyjevi igri "The Ploigh and the Stars" manchestrskega gledališča Royal Exchange.

Leta 1980 ga je v vlogi Lennija v "Ljudeh in miših" opazil režiser John Boorman in mu ponudil vlogo v epskem filmu "Excalibur". Neeson je v omenjenem desetletju odigral najrazličnejše like v filmih The Bounty, The Mission, Lamb, Duet for One, A Prayer for the Dyingm Suspect, The Good Mother in High Spirits, ki je predstavljal začetek sodelovanja z Neilom Jordanom.

Novejše vloge je ustvaril v filmih  "Darkman", Crossing the Line, Under Suspicion, Husbands and Wives, Ethan Frome, Nell, Rob Roy, Before and After, Les Miserables, K-19: The Widowmaker, Gangs of New York, Love Actually, Kingdom of Heaven in Breakfast on Pluto.

V vsej svoji karieri se je Neeson vračal na gledališki oder. Leta 1993 je debitiral na Broadwayu v O'Neillovi "Anni Christie". Za vlogo je bil nominiran za nagrado tony. Leta 1988 je igral Oscarja Wilda v Harejevi igri "The Judas Kiss", ki se je po premieri v londonskem West Endu preselila na Broadway. Tam je leta 2002 odigral Proctorja v uspešni Eyrovi produkciji Millerjevega "Lova na čarovnice" ter bil nominiran za nagradi tony in Drama Desk.

Leta 2008 je na Festivalu Lincoln Center nastopal v Becketovi drami "Eh Joe" v režiji

Atoma Egoyana in izvedbi dublinskega Gate Theatra.

Diane Kruger je pred kratkim igrala v Tarantinovi pohvaljeni uspešnici Inglorious Basterds z Bradom Pittom, s Christophom Waltzem in z Mikom Myersom. Film je bil premierno prikazan na festivalu v Cannesu 2009. Požel je izjemne kritike, se povzpel na vrh lestvice gledanosti in prinesel več kot 300 milijonov dolarjev. Krugerjeva je za vlogo prejela oskarja za najboljšo žensko stransko vlogo in nagrado SAG.

Igrala je tudi v Bruckeheimerjevi uspešni akcijski pustolovščini National Treasure in še uspešnejšem nadaljevanju "National Treasure: Book of Secrets", ki sta navrgla 350 oziroma 450 milijonov dolarjev. V obeh filmih je sodelovala z Nicholasom Cageem in režiserjem Jonom Turteltaubom.

Nemka Diane Kruger je mednarodno slavo požela kot Helena v Patersenovi "Troji". Istega leta je igrala v filmu "Wicker Park". Od takrat je nastopala tako v ZDA kot v Evropi v filmih, med katerimi so "Joyeux Noel" Beethoven, "Goodbye Bafana"  in "Anything for Her (Pour elle)".

Med njene novejše vloge spadajo dvojna v "Mr. Nobody" z Jarredom Letom, s Saro Polle in z Rhysom Ifansom ter vloga v Kormakurjevem neodvisnem filmu o trgovini z organi, "Inhale", s Samom Shepherdom, z Darmotom Mulroneyjem in s Patricio Arquette.

Krugerjevo bomo kmalu videli kot Marijo Antoaneto  v "Farewell, My Queen" z Geradom Depardieujem in v francoskem akcijskem filmu Special Forces Stephana Eybojada.

January Jones (Elizabeth Harris) trenutno igra v uspešni seriji "Mad Men", ki govori o hitro spreminjajočem se svetu 60. let, v katerem prevladujejo moški. Nominirana je bila za zlati globus v kategoriji najboljše igralke v nadaljevanki za vlogo Betty Draper, žene vplivnega osvajalskega oglaševalskega direktorja Dona Draperja. Delo v nadaljevankah ji je prineslo tudi nominacijo za emmy v kategoriji najboljše igralke.

Na velikem platnu jo bomo kmalu videli v vlogi Eme Frost v akcijski pustolovščini "X-Men: First Class". Poleg tega igra z Nicholasom Cageem v kriminalki "The Hungry Rabbit Jumps" režiserja Rogerja Donaldsona.

Pred kratkim je igrala s Phillipom Seymourjem Hoffmanom in Kennethom Branaghom v komediji "Pirate Radio", scenarista in režiserja Richarda Curtisa, s katerim je že sodelovala v romantični komediji "Love Actually".

Njeno delo vključuje tudi vloge v resnični drami "We Are Marshall" z Matthewom Foxom, v neodvisnih filmih "Swedish Auto", "The Three Burials of Melquiades Estrada" Tommyja Leeja Jonesa, ki je leta 2005 prejel nagrado kritike  na festivalu v Cannesu, v komedijah

"American Wedding", "Anger Management" z Adamom Sandlerjem in Jackom Nicholsonom, "Full Frontal" in "Bandits" Barryja Levinsona z Bruceom Willisom, Billyjem Bobom Thorntonom in s Cate Blanchet.

Aidan Quinn (Martin B) je igralsko kariero začel v gledališču, in sicer v rojstnem mestu Chicagu, in nadaljeval z manjšo vlogo v Fallsovem sodobnem "Hamletu". V New Yorku je debitiral na Broadwayu v "Tramvaju poželenja" v režiji Stanleyja Kowalskega. Vloga mu je prinesla nagrado Theatre World. Igral je tudi v predstavah Sama Shepherda "Fool for Love" in "Lie of the Mind", ki je prejela nagrado Drama Desk. Quinn je igral tudi v predstavi "The Exonerated" na edinburškem gledališkem festivalu ter v Dublinu in Londonu. Skupaj z Alom Pacinom je igral v predstavi "Salome" režiserke Estelle Parsons. 

Med Quinnove televizijske vloge sodijo drama o aidsu "An Early Frost", ki mu je prinesla nominacijo za emmy, "See You in My Dreams" po kratkih zgodbah Sama Shepherda ter glavna vloga v "Forbiden Territory: Stanley’s Search for Livingston" z Nigelom Hawthornom. Igral je tudi v "Bury My Heart at Wounded Knee" in si znova prislužil nominacijo za emmy, v nagrajenem "Empire Falls" ter glavno vlogo v seriji "The Book of Daniel".

Na Irskem je nastopil kot izvršni producent in igralec v filmu "This is My Father", ki ga je napisal in režiral njegov brat Paul, produciral pa drugi brat Declan. S Pirceom Brosnanom je nastopil v filmu "Evelyn", igral je tudi v "Song for a Raggy Boy", premierno prikazanem na festivalih Sundance in Tribeca leta 2003, ter bil nominiran za nagrado IFTA za najboljšega igralca v filmu. Pojavil se je tudi v filmu "32A" svoje sestre Marian Quinn ter v filmih Vica Sarina "A Shine of Rainbows" in "The Eclipse"  Conorja McPhersona ter prejel nagrado IFTA za najboljšo stransko vlogo.

Quinn je igral v več kot 45 celovečernih filmih, med katerimi so "Desperately Seeking Susan", "Stakeout", "The Playboys", "Avalon", "Benny and Joon", "Legends of the Fall", "Michael Collins", "Looking for Richard", "The Assignment", "Music of the Heart", "Songcatcher", "Jonah Hex" in "Flipped". Nominiran je bil za več nagrad.

Vidimo ga lahko v več novejših neodvisnih filmih, med katerimi so "The 5^th Quarter", "Festival of Lights", "The Stand Up", "The Greening of Whitney Brown", "Rushlights", "If I Were You" z Marcio Gay Harden in "The Exodus of Charlie Wright" z Andyjem Garcio.

Bruno Ganz (Ernst Jürgen) je kariero začel v gledališču v 60. letih in kmalu prestopil k filmu. Kot eden najbolj znanih nemških igralcev je nastopal tako v evropskih kot angleško govorečih filmih ter prejel številne nagrade, začenši z nemško zlato nagrado za izjemne dosežke leta 1976 za vlogo v filmu "The Marquis of O".

Za vlogo Hitlerja v Hirschbieglovem filmu "Downfall" je dobil mnoge mednarodne nagrade, vključno z nagrado londonskih filmskih kritikov za igralca leta in posebno nagrado žirije na mednarodnem filmskem festivalu v Santa Barbari. Leta 2000 je igral glavno vlogo v Soldinijevi komediji  "Bread & Tulips", italijanski finančni uspešnici, ki je prejela devet Donnatellovih davidov, vključno z nagrado za najboljšega igralca, ki jo je Ganz dodal k še dvema za isto vlogo – švicarski filmski nagradi ter nagradi puljskega festivala.

Med njegove druge filmske dosežke sodijo vloge v Coppolovem  "Youth Without Youth", Angelopoulusovem filmu "The Dust of Time" z Willemom Dafoejem ter v z oskarjem nagrajeni adaptaciji nemške knjižne uspešnice The Reader.

Ganz je trenutno tudi predsednik nemške filmske akademije.

Frank Langella (Rodney Cole) se uvršča med najuglednejše gledališke in filmske igralce. Nedavno si je za vlogo Nixona v Howardovi drami "Frost/Nixon" prislužil nominacijo za oskarja ter nominacije za zlati globus, BAFTA in SAG. Pred tem je prejel nagrado Drama Desk in nominacijo za nagrado oliver, ko je igral Nixona v Morganovi drami v Londonu in na Broadwayu.

Langella je z Michaelom Douglasom igral v Stonovem filmu "Wall Street: Money Never Sleeps". Na Broadway se je znova vrnil leta 2008 kot Sir Thomas More v predstavi "A Man for All Seasons".

Rodil se je v Bayonnu, New Jersey, in diplomiral iz igre na univerzi Theatre from Syracuse, preden je začel kariero v regionalnem gledališču. Na Broadwayu je požel priznanje za vlogo v predstavi "Yerma" in nato nastopil v "A Cry of Players", za katero je leta 1969 prejel nagrado Drama Desk. Pozornost filmske publike je prvič pritegnil leta 1970 z vlogama v filmih "Diary of a Mad Housewife" in Brooksovem "The Twelve Chairs".

Prvo nagrado tony in drugo Drama Desk je dobil za vlogo v "Seascapeu" Edwarda Albeeja. Langella je bil leta 1978 nominiran za obe omenjeni nagradi za naslovno vlogo v "Draculi". Vlogo je ponovil v Badhamovi filmski verziji iz leta 1979.

V svoji karieri je vedno igral filmske in gledališke vloge ter bil deležen pohval  na obeh področjih. Leta 2003 je bil sprejet v Theathre Hall of Fame.

Na filmskem področju se ga bomo spominjali kot spletkarskega šefa osebja Bele hiše v Raitmanovi uspešni komediji "Dave". Pred kratkim je bil nominiran za nagrado SAG kot član igralske zasedbe v Cloonyjevem filmu "Good Night, and Good Luck" ter za nagrado Independent Spirit za igro v filmu "Starting Out in the Evening". Med drugim je igral tudi v filmih "Junior", "Lolita",  "The Ninth Gate" in "Superman Returns".

Filmska ekipa

Jaume Collet-Serra (Režiser) je rojen v Barceloni leta 1974. V zgodnjih 90. letih se je preselil v Los Angeles, kjer je študiral film na kolidžu Columbia. Kmalu po diplomi je začel kariero kot montažer. Kasneje je začel režirati glasbene videospote, nato pa oglase za PlayStation, Budweiser, MasterCard, Miller Lite, Pontiac, Smirnoff Ice, Renault, Verizon in 7-UP, pri čemer je sodeloval z agencijami McCann-Erickson, J. Walter Thompson, BBDO in TBWA\Chiat\Day. Collet-Serrove stilizirane, nadrealistične in pogosto temačne podobe so kmalu pritegnile pozornost producenta Joela Silverja, ki mu je leta 2005 zaupal režijo filma  "House of Wax". Ljubezen do nogometa ga je leta 2007 znova popeljala v Španijo, kjer je posnel "Goal II: Living the Dream". Eden njegovih zadnjih filmov, srhljivka "Orphan", je bil že tretje sodelovanje s Silverjem.

Oliver Butcher & Stephen Cornwell (scenarista) sta prvič združila moči pri "Neznancu", vendar razvijata številne projekte v Hollywoodu, med drugim akcijski film "The Yakuza", Singletonov "The Wheelman",  "The Gamekeeper" in adaptacijo stripa "Gravel". Njun triler "Message from the King" naj bi bil posnet leta 2011.

Preden je začel pisati s Cornwellom, je Butcher napisal scenarije za komično srhljivko

"Dr. Jekyll and Ms. Hyde", za TV-film "Do You Know Me" in kratki televizijski ZF-film "Take Out the Beast".  Preden se je popolnoma posvetil trilerjem, je razvil vrsto komedij za velike studie. Cornwellovo prejšnje delo vključuje projekte za Kennedy/Marshall Company in Ridleyja Scotta, režiranje akcijskih kinofilmov "Philadelphia Experiment II" in "Killing Streets" ter TV-filma "Marshal Law" za Showtime in MGM-TV.  Režiral je tudi nagrajeni kratki film "State of Fear".

Didier Van Cauwelaert (pisatelj) je bil rojen v Nici, Francija. Napisal je več svetovnih uspešnic. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim nagrado Del Duca leta 1982 za knjigo Vingt Ans et des poussières, nagrado Roger Nimier Prize leta 1984 za Poisson d’amour, Gutenbergovo nagrado leta 1987 za Les Vacances du fantôme ter Goncourtovo nagrado 1994 za Un aller simple (One Way Ticket). Napisal je tudi La Vie interdite, La Demi-pensionnaire and L’Éducation d’une fée.  Po Un aller simple in L’Éducation d’une fée sta že bila posneta filma, romana Hors de moi in L’Évangile de Jimmy pa adaptirajo za veliko platno.

Van Cauwelaert je uspešno pisal tudi za gledališče. Leta 1997 je za svojo adaptacijo Passe-muraille z oskarjevcem Michelom Legrandom prejel Molierjevo nagrado za najboljši muzikal.

Gledališke igre so mu prinesle prestižno priznanje francoske akademije, njegove knjige pa so prevedene v več kot 20 jezikov.