Kolosej
Film distribucije Cenex

Neverjetni

animirana družinska komedija
Jabolko ne pade daleč od drevesa.
Na sporedu od: 9.12.2004, Kolosej Ljubljana
1h 45min / 105min
Leto: 2004
Država: ZDA
Scenarij: Brad Bird
Režija: Brad Bird
Družinica na prvi pogled ne najbolj obetavnih super junakov, ki je do sedaj mirovala v strogi ilegali, mora na plano, da bi rešila svet ... Disneyjev oziroma Pixarjev odgovor DreamWorksovemu dobrodušnemu Shreku!
Po vzoru Miška Stuarta Littla in Garfielda Neverjetni govorijo slovenski jezik. Neverjetnemu očetu, alias Janezu Bulcu, glas posoja Lotus Šparovec, njegovi soprogi Elastiki Nina Valič, hčerki Violeti Nataša Tič Ralijan, sinku Brzislavu pa Tin Karabašič. Sicer pa lahko v vsej zmešnjavi junaških prigod prepoznate še glasove Zvoneta Hribarja, Uroša Smoleja, Štefke Drolc, Nika Goršiča, Kristjana Gučka in Janka Mandiča.

Neverjetna zgodba o nastajanju Neverjetnih

Animirani celovečerni film Neverjetni je otrok neverjetne skupine ustvarjalcev, katerih z oskarji nagrajene stvaritve od Pošasti iz omare do Reševanja malega Nema pozna nešteto mladih in malo manj mladih po vsem svetu. Vodil jih je režiser in pisec scenarija Brad Bird, pionir studia za animacijo Pixar in eden najbolj plodnih ustvarjalcev računalniške animacije. Njegov svet je tako bogat, kompleksen in ustvarjalno "živ", da so tudi filmi, ki jih ustvari, skorajda in docela neverjetno človeški.

Neverjetni nam predstavijo zgodbo o družini nekdanjih superjunakov, ki ponovno odkrivajo vir svojih supermoči - nikjer druge kot drug v drugem. Svoje čase se je najslavnejši in najboljši zamaskirani borec proti kriminalu Bob Parr (ali gospod Neverjetni) iz dneva v dan brez oddiha boril proti zlu in reševal življenja nedolžnih. Toda 15 let pozneje sta z soprogo Helen (tudi nekdaj slavno superjunakinjo po svoji strani) prisiljena, da si nadeneta civilni identiteti in se umakneta na podeželje. Dandanašnji živita tam s svojima otrokoma kot navadna smrtnika veliko preveč urejeno in mirno življenje. Bob, zavarovalniški posrednik, ki vsako jutro vestno vloži svojo kartico prihodov in odhodov v službeno uro, se te dni bori samo z dolgočasjem in naraščajočim obsegom svojega pasu. Zapostavljeni superjunak, ki hrepeni po akciji, pa znova dobi priložnost, da se izkaže, ko ga nenavaden klic pozove na zakoten otok zaradi naloge največje tajnosti.

Izkaže se, da usoda našega planeta visi na nitki, njegov obstoj pa je odvisen od neverjetne družine, ki mora znova stopiti skupaj in odkriti tisto neverjetno in fantastično v svojem družinskem življenju.

Neverjetni so zgodba, kakršne doslej še nismo ne videli ne slišali, in je dokaz o izjemni združitvi inovacije filmskega ustvarjanja ter srčnega pripovedništva. Njena skrivnost leži v umetniški viziji režiserja Barda Birda (The Iron Giant, Simpsonovi), ki je za film napisal tudi izvirni scenarij. Pridružili so se mu priznani igralci, ki so svojimi glasovi vdihnili humor, dramo in čustveno globino v filmske like, ki so po pravilu te zvrsti "večji od življenja samega". Med njimi so Craig T. Nelson, dobitnica oskarja Holly Hunter (Klavir), nominiranec za oskarja Samuel L. Jackson, Jason Lee, Wallace Shawn, Sarah Vowell, Spencer Fox in celo režiser ter scenarist Brad Bird v vlogi dive kamnitega obraza Edne Mode.

V NEVERJETNIH, najbolj kompleksnem računalniško animiranem filmu doslej, pa se avtorji vendarle opirajo za osnovne temelje filmske pripovedi: prikaz in razvoj osebnostnih značilnosti likov, scenografijo in zasnovo produkcije, kamero, kostume, posebne učinke, glasbo in splošni videz, ob tem pa so sleherno področje razvijali do nove stopnje znotraj zvrsti s ciljem, ustvariti film, ki bi presegel vse prejšnje.

Producent je John Walker (Iron Giant), izvršni producent pa John Lasseter, večkratni dobitnik oskarja in kreativni podpredsednik studia Pixar. Pomembno vlogo pri skupni slušni in vidni podobi Neverjetnih pa ima tudi skladatelj Michael Giacchino s svojim retro-futurističnim slogom in izjemnim vzdušjem džezovsko obarvane glasbe za film.

Scenarist in režiser Bird priznava, da je v času, ko je zasnoval osnovno zgodbo za film, postal novopečeni očka in da je to nedvomno precej vplivalo nanj, zlasti razmišljanje o tem, kako lahko en človek s svojimi sanjami vpliva in poveže celotno družino. S tem v srcu si je izmislil očeta superjunaka, ki se je na svojo žalost prisiljen odreči svoji strasti, v njegovem primeru reševanju sveta, v dobro svoje družine. In tako se je rodil Bob Parr, ki je z družino vred pred dolgim časom stopil v program Preseljevanja superjunakov in zaživel tipično malih slabosti polno podeželsko življenje - dokler ga nenavadno sporočilo ne prebudi iz spanca in mu ponudi priložnost, da še enkrat reši planet in ne nazadnje tudi lastno samozavest. Preprosta in morda boleča je resnica, da Parrova družina ne živi nič drugače kot mi vsi - spopada se z malenkostnimi težavami vsakdana, kakršne so zoprni in gospodovalni šefi, gneča v prometu in drugimi manjšimi nesporazumi, ki nemalokrat brez potrebe izbruhnejo v pretiranih razsežnostih. Toda njihovo življenje je vendarle malček bolj neverjetno od ostalih.

"Hotel sem ustvariti svet, ki je poln atributov današnje pop kulture, od pripomočkov iz vohunskih filmov in stripov do nadnaravnih moči junakov in zlobnežev ter njihovih nenavadnih napravic, hkrati pa v ta svet vplesti zgodbo o družini in njenih vrednotah," pripoveduje Bird. Naj se sliši še tako neverjetno, v osnovi je režiserja navdahnila Disneyjeva celovečerna risanka Dama in potepuh z liki, ki so zaradi svoje izjemnosti zlahka kljubovali zobu časa. "Vprašanje je bilo le, kako to odliko združiti na najboljši možen način s pridobitvami in orodji umetniške forme, ki jo razvita tehnologija nudi danes."

John Lasseter se je zavedal, da Birdov projekt predstavlja izziv, s kakršnim se studio doslej še ni spopadel. Prvič so se lotili animiranega filma s človeškimi liki od prvega do zadnjega, kar je zahtevalo tehnično inovativnost, logistično skladnost in zlasti zelo monumentalno scensko produkcijo. Zgodba se odvija na več kot stotih različnih prizoriščih, od kapricastega modernističnega okolja primestnega podeželja do bujne nenaseljene džungle zakotnega otoka, kamor zvabi gospoda Boba klic k reševanju sveta. Še več, ker je naloga filma v prvi vrsti človeškost vseh likov, je Bird od studia terjal najbolj prepričljive človeške animirane "oblike" doslej, z otipljivo dinamično kožo, lasmi in obleko.

Najbolj zahtevno delo je čakalo ustvarjalce v pripravah in ustvarjanju predanimacije ali zgodnje animacije, tako imenovanih "animatic" likov, ki so morali biti že na tej stopnji postavljeni v določeno okolje "virtualnih" prizorov, pripomočkov, stavb in nekaterih barvnih odtenkov. Zdaj šele so ustvarjalci k produkciji pritegnili igralce, ki so s svojimi glasovi vdihnili likov samosvoje izjemne osebnosti z enkratnimi potezami, kar pa je bilo spet osnova za nadaljevanje in dokončanje ustvarjalnega procesa filma.

Dokončna preobrazba teh, še vedno dvodimenzionalnih likov, pa je tridimenzionalna realnost. Prvi korak je postavitev (prelitje) likov in prizorov v računalnik. Naslednja faza je precizno in občutljivo vklapljanje likov in posameznih prizorov, posnetih s kamero, v računalniško obdelane in nadgrajene prizore, ki zgodbo povedo z največjim možnim učinkom. Vsi liki so povsem animirani; od giba do giba, od posnetka do posnetka "oživijo" z neverjetnim obsegom izrazov, gibov in čustev. Tretja faza je digitalno senčenje in osvetljevanje likov in prizorov. Zadnja, končna faza pa je tako imenovana končna interpretacija celotnega filma, v kateri se vse informacije v zvezi s filmom prevedejo iz digitalne shrambe podatkov v vsak posamezen posnetek filma. Sem sodi končna montaža, oprema in uskladitev z glasbo, zvočna oprema ter posebni vizualni in zvočni učinki.

O režiserju in scenaristu Neverjetnih

Brad Bird med sodelavci in vodilnimi v animirani produkciji že dolgo velja za enega najbolj nadarjenih in strastnih ustvarjalcev te zvrsti. Z Neverjetnimi se je v studiu Pixar predstavil prvič, na področju animacije pa je številnim oboževalcem po svetu znan s televizijsko nanizanko Simpsonovi. Na celovečernem področju se je že preizkusil s filmom The Iron Giant.

Zdi se neverjetno, toda Bird je svoj prvi risani film začel ustvarjati pri rosnim enajstih letih in ga dokončal dve leti pozneje. Z njim je opozoril nase studio Walta Disneyja, kjer je ustvarjal pod mentorstvom Milta Kahla, enega od legendarnih Disneyjevih animatorjev, znanih pod imenom "Devet starcev". Seveda pa je deloval tudi v okviru drugih studiev in televizijskih hiš. Zapisan je kot odgovorni svetovalec animiranih nanizank King of the Hill in zlasti Simpsonovih; za slednje je režiral več epizod, med njimi razvpito Kakršen oče, takšen klovn, in druge. Kot večstranski ustvarjalec (pisec, režiser in soproducent) je sodeloval pri epizodi The Family Dog za Spielbergove Amazing Stories.

Za veliko platno je leta 1999 režiral s strani kritikov izjemno lepo sprejet animirani celovečerec The Iron Giant. Za ta film, ki je bil eden izmed najvišje ocenjenih filmov tistega leta, je napisal tudi scenarij.

Producent John Lasseter

John Lasseter je v svetu animacije že skorajda legenda. Leta 1995 se je zapisal v njegovo zgodovino kot režiser prvega celovečernega računalniško animiranega filma Svet igrač, za katerega je prejel oskarja za izjemne dosežke. Nadaljeval je z režijo briljantnega Življenja žuželk (Bug's Life, 1998) in Svetom igrač 2 (1999), kot izvršni producent pa je zapisan pod umetnino Pošasti iz omare in Reševanje malega Nema.

Režiral in napisal je številne kratke filme in televizijske reklame v okviru studia Pixar, tudi Luxa Jr., Red's Dream, Tin Toy, s katerim je leta 1989 osvojil oskarja za najboljši kratki animirani film, in številne druge. Na velikem platnu se je preizkusil zamislijo in kreacijo Umazanega steklenega viteza za film Mladi Sherlock Holmes v produkciji Stevena Spielberga. Trenutno režira celovečerni animirani film Cars (Avtomobili), ki bo v okviru studia Pixar in pod okriljem Walt Disney Pictures predstavljen obiskovalcem kinodvoran leta 2005. Z ženo Nancy in petimi sinovi živi v severni Kaliforniji.

Komentarji

30.10. 2004 ob 20:34

bogi otroci kakšne risanke morajo prenašat! sami neki super-junaki so še.

— [meteora]
2.11. 2004 ob 10:51

Zasledil sem, da bo to prva Disneyeva risanka, ki bo sinhronizirana. Zgleda, da je kinematografom/distr ibuerjem to prišlo v navado. Če se spomnite Garfilda, so sinhronizirali tudi igrani film (ga nisem videl, tako da ne morem komentirati kvalitete, vendar iz reklam ni zgledalo dobro). Upam, da bodo v prihodnje v kino pošiljali obe možnosti - sinhronizirano in podnaslovljeno, drugače nam ostane le net in downloadanje.

— klon
5.11. 2004 ob 17:42

v kino vodiču piše, da je zo film tudi za starejše- zakaj bodo torej neverjetni sinhronizirani??? za nekoliko starejše ljubitelje risank (kot npr. zame) to pomeni, da si filma ne bodo ogledali!!! ali ne bi bilo bolje, da bi vsaj pri nekaterih predstavah raje imeli podnapise?

— katya
14.11. 2004 ob 10:14

Upam, da bo kolosej ta film predvajal tudi v angleščini in ne le v slovenskem jeziku. Fulm namreč v sinhronizirani verziji ne bo dobr.

— Boštjan
14.11. 2004 ob 16:42 zvezdica

Walt Disny-ev odgovor na Shreka. Luštkana risanka začinjena z občasnim humorjem, primerna tudi za malce starejše. Vsekakor se risanka konča z zaključkom kateri da slutiti še kasnejša možna nadaljevanja. Na netu pa tudi že obstoja PC igra.

— Looka
15.11. 2004 ob 10:55

za božjo voljo! saj je lepo da vse sinhronizirate, ampak lepo bi bilo pa tudi, da potem pustite VSAJ ENO predstavo nesinhronizirano. Če tega niste naredili pri Shrek 2, zakaj potem pri tej risanemu filmu?

— cookie
18.11. 2004 ob 16:05

hm... slišala sem da bojo tudi the icredibles sinhronizirani?!?!? A se ne bi dal nekak zment, da se do neke ure vrtijo sinhronizirani filmčki po tej uri pa filmi z originalnimi glasovi?! Jaz že garfielda in še nekaj filmov prej, ki so bili sinhronizirani nisem šla gledt prav zato, ker mi je bedno poslušat glasove, ki se ne skladajo z risanko/filmom. Sej je lepo, da naši malčki vejo o čem govori film.. pa zato še ne pomeni da je starejšim to ušeč. Prosim, naredite kaj glede tega.

— ena
21.11. 2004 ob 16:12

Strinjam se z nekaterimi komntarji, da bi morala biti predvajana tudi nesinhronizirana verzija. Sinhronizacija enostavno izbriše čar celotne zgodbe/humorja. Nisem navdušen nad to odločitvijo. Žal. Zavzemam se za predstavo v izvorniku!

— Mark
21.11. 2004 ob 20:45

film je drgač dokaj dobr...tko no...slabš k kkšn šrek ampak bol k kej druzga. SINHRONIZIRANJE? ZAKAJ ZA BOŽJO VOLJO! SEJ POL OTROC SPLOH NKOL NAUJO ANGLEŠČINE OSVOJIL! Tko usaj kkšno frazo poberejo - pa majo mogoče man težav pr učenju angleščine! kriza!

— MIHC
22.11. 2004 ob 16:50

Film je super morda celo ni posebej za otroke, zato se strinjam da bi predstave v vecernih urah bile v originalu in podnaslovljene. Konec koncev je treba pomisliti tudi na slusno prizadete. Vsak DVD ima v ta namen tudi podnaslove! Samo pliz! Ne zdej pod sinhronizirano risanko dat se slovenske podnapise!!!

— Tommy
24.11. 2004 ob 21:28

ee kakšen odgovor na shreka pa je to... po mojem mnenju sta to dve različni zgodbi, poanti... je pa zanimiva se strinjam, čeprav kvalitete nema in toy story po mojem mnenju ne dosega... risanka kjer se robin upre batmanu, bi lahko rekli, ki res sama po sebi kliče po nadaljevanju, kar glede na komercialni izkupiček gre pričakovati

— castor
25.11. 2004 ob 8:13

Spet sinhronizacija... Če je kdo gledal dokumentarec o filmu je Brad Bird(režiser) povedal, da je izbiral glasove tako, da najbolje ustrezajo njegovemu liku in ne po tem koliko so znani. Ali je tudi izbiral slovenske? Pa še nekaj me moti... Kako lahko na tej strani na vrhu piše 'Igrajo: Brad Bird, Holly Hunter, Samuel L. Jackson, Spencer Fox'? Nobenega glasu od teh igralcev ne bom slišal!!

— FfF
26.11. 2004 ob 11:47

Brad Bird, Holly Hunter, Samuel L. Jackson, Spencer Fox'? Nobenega glasu od teh igralcev ne bomo slišal!! Slisali bomo pa iste glasove ki bodo pred filmom v reklamah za praske in vlozke ...

— jest
27.11. 2004 ob 1:40 zvezdica

Sinhronizirane risanke mi že počasi najedajo. Risanke tipa The Incredibles (risanke novega kova) niso namenjene samo otrokom, ampak vsem (tudi tistim, ki smo že malo starejši in dobro razumemo angleško). Potem pa naj poslušamo slabo prevedeno angleščino in za to še plačamo. Pa še nekaj. Je že kdo slišal za frazo "izgubljeno s prevodom". Verjamem da je za naše malčke sinhronizirana risanka veliko bolj zanimiva in da mamice z otročki predstavljajo znaten delež obiskovalcev ob zgodnejših terminih, ki bi bil brez takih predstav občutno nižji. Ampak kljub temu pomislite še na ostale in morda ob kakšnem kasnejšem terminu predvajajte nesinhronizirano verzijo (če je to sploh mogoče). Tako si bo risanko ogledalo veliko več gledalcev. Sinhronizirane polomije pa si jaz in še veliko drugih ne bomo ogledali!

— ODIN
30.11. 2004 ob 9:10

ODIN je mel prav sej ta risanka se mi ne zdi posvecena otrokom za otroke so bolj telebajski pa ringa raja pa ziv zav, ne pa "nasilne" risanke pa se ob slovenskih prevodih ti gre na bruhanje:DDD :P

— lol
30.11. 2004 ob 17:14

no sloven... no problem!

— pjeršo
2.12. 2004 ob 16:07

Popolnoma se strinjam z vsemi, ki so malo skritizirali to sinhronizacijo v slovenščino...Noben prevod in noben še tako dobr igralec ne more zamenjat original glasov, tonov, besed...Nekdo je ze omenil..izgubljeno s prevodom...! Sej ne recem, sej je dobro prevest za "tamale", sam ce se sinhronizira so itak prevodi ze narjeni pa po mojem s podnaslavljanjem ne bi smelo bit bas nekih dodatnih stroskov...in vrtet s podnaslovi za starejso publiko...jst Garfilda nism sla gledat izkljucno zarad sinhronizacije v slo.Za neverjetne se se odlocam...

— LARA
2.12. 2004 ob 16:13

A ste ze vidli kaksen film z Badom Pittom v glavni vlogi, k ga prevedejo in sinhronizirajo v italjanscino?!...bol s da ne...k ga "igra" kaksen cuden stari stricek...al pa sinhronizacija npr. Angeline Jolie v nemscino, ki zveni kot Helga iz Biergartna ki non stop po 10 kriglov pive v narocju nosi.no, jst upam, da si ljudje, k sinhronizirajo filmsko in risano amerisko produkcijo v slovenscino ne misljo...da te nase sinhronizacije kakorkoli drugac zvenijo...

— jst
3.12. 2004 ob 15:17

no sloven... no problem!

— pjerša
3.12. 2004 ob 18:10

w cooolu piše da si film lahko ogledaj starejši od 13 let,. in kaj če jih maš 12,9?

— _neja_
3.12. 2004 ob 21:41

odin, se podpisem pod tole!!!

— finc
4.12. 2004 ob 12:59

Zakaj morate sinhronizirati vsak film ki 'zgleda' primeren za otroke pod 10 let, cepravv je vecina sal za starejse ljudi recimo shrek ipd. animirani filmi imajo polhno parodij na znane zadeve, dogodke, filme ... katerih otroci preprosto ne razumejo, zato je tudi tak naval starejsih ljudi, kateri hodijo gledati te animirane filme. zanima me ce boste sinhronizirali tudi film TEAM AMERICA (od ustvarjalcev serije south park), kjer so galvni liki' lutke - JA TO JE ZIHR PRIMERNO ZA SINHRONIZACIJO... in ja IT HAS A FOUL LANGUAGE v filmu zanima me KDO je toliko pameten v vasi 'firmi' in izbira filme za sinhronizacijo? da ne vprasam kdo prevaja Sale v 'zamegljen poskus ustvariti salo'? I pitty the fool! in potem se sprasujete zakaj se stevilo obiskov kinematografobv znizuje... Se pa popolnoma strinjam z ODIN-om da bi (ne ce bi lahko bilo, ampak da bi) MORALA BITI tudi poznejsa predstava ali 2, 3, 12, ... ob poznih vecernih urah

— bozo
4.12. 2004 ob 14:44

Zakaj ni predvajan film tudi brez sinhronizacije? Po mojem mnenju bi veliko ljudi šlo gledat film če ne bi bil sinhroniziran!

— Sinhronizacija
4.12. 2004 ob 15:48

Se strinjam z ODINom. Lahko bi bila v poznejših urah predvajanja na voljo tudi originalna angleška varianta. Sam osebno čakam na DVD kjer bo na voljo tudi angleški audio track, v kino pa me ne bo. Kar je škoda ker se mi zdi da bi bilo prijetnih uro in pol zabave in oddiha.

— Goldi
5.12. 2004 ob 10:43

kolosej, nehite sinhronizirat te filme k ne bom več šu gledat teh filmov. večina ljudi se strinja z mano tako da če boste še vedno sinhroniziral te filme boste zgubil stranke. an lep puzdarva, nezadovoljna stranka

— nezadovoljna stranka
5.12. 2004 ob 23:52

... mislim, da mi nebi blo treba ponavljat kar so že vsi skritizirali, ampak bom useeno: SLOVENSKA SINHRONIZACIJA-BU! ...res mi ni jasno zakaj se igrajo neke "italjane" in pol use pokvarijo...

— guess_who
6.12. 2004 ob 13:24

Zelo dobra risanka, samo je slovenska sinhronizacija (kot običajno) tako neužitna, da človek le težko zdrži tole uro in pol. Saj razumem, da je to pač za mlade gledalce, ki ne znajo brati - pa naj bodo zgodnje predstave sinhronizirane, kasnejše pa naj bodo s podnapisi, da bomo tudi starejši kaj imeli od cene predstave.

— Aljoša
6.12. 2004 ob 20:12

Meni se zdi pa sinhronizacija dokaj v redu. Vsaj pri Garfieldu je bila. Te risanke pa se nism gledal, samo naceloma pravijo da je kr uredu prevedeno. Sicer mas pa na TVju vsak dan filme ter risanke, ki so v angleškem jeziku, na internetu pa ravno tko.

— Duhec
6.12. 2004 ob 22:26

Tudi jaz sem načeloma proti sinhronizaciji, a sem se vseeno "ponižal" in si v predpremieri ogledal sinhro- verzijo. In bil prijetno presenečen, saj je ta sinhronizacija izredno dobra, neohlapno in tudi ne preveč knjižno prevedena, pa tudi zelo dobro zaigrana. Osebno sem konec koncev ob njej užival prav tako kot v izvirniku; če bodo že v prihodnje vse risanke sinhronizirane, bom take sinhronizacije kot je ta, vseeno šel gledat.

— Gigue
8.12. 2004 ob 1:44

Za šefe multikompleksa Kolosej:Sinhronizaci ja ne hvala, oz. kot bi moja frendica rekla bruhica, a lahko prooosim spoštujete želje potrošnikov in daste v večernih urah par nesinhroniziranih verzij v kinodvorane...prooos im, saj se vse vrti okoli denarja ane. Kdaj bo šla Portogalka domov?

— Piki
10.12. 2004 ob 9:03

Moram se strinjati z ODIN-om, sinhronizacija je za odrasle precej zoprna reč, sploh če glasove posojajo znani igralci, ki dajo dušo karakterju. Vem, da so pred časom za eno risanko popoldne imeli sinhronizirani film, zvečer / ponoči pa za odrasle nesinhronizirano. Zakaj tega ni pri Neverjetnih je precej neverjetno.

— TheD
10.12. 2004 ob 16:10

Se strinjam. Ne razumem zakaj morajo use pokvarit! Veselil sem se ker sem hotel videti to komedijo. Potem pa ko sm vidu, da je sinhronizirana, me je takoj pobralo... Čisto vse pokvarijo s to sinhronizcijo, a si ne dajo dopovedat!?

— Jure
10.12. 2004 ob 19:45

QL JUTER SI GA GREM OGLEDAT

— VERONIKA
10.12. 2004 ob 22:32

Jaz Incrediblesov v kino ne grem gledat zaradi sinhronizacije, pač kot je že nekdo rekel "zgubljeno s prevodom" Mislim, da bi naši sinhronizatorji morali probati še kaj drugega sinhronizirati. Če sihnroniziraš risanko še ne pomeni, da moraš govoriti po otročje in s spačenim jezikom. Poglejte tujino, naprimer Italijo risanke sinhronizirajo isti ljudje ki sinhronizirajo normalne filme. Lahko pogledamo tidi direktno animirane filme (Incredibles, Shrek,...) tam glasove ne posodijo ljudje ki govorijo pootročeno ampak čisto normalni igralci. Da bi otroci razumeli besedilo ni treba da je spačeno in pootročeno, saj starše razumejo, mar ne?

— Blue
10.12. 2004 ob 23:28

cute... res.. cute

— sky
11.12. 2004 ob 10:14

Tudi jaz mislim, da bi bilo zelo dobrodoslo če bi v vecernih urah pedvajali nesinhroniziran film. Saj samo v orginalu lahko res uživaš ob filmu. Da se o slovenski bedni sinhronizaciji sploh ne menimo. Te moderne risanke vsebujejo tudi malo resnejši humor in samo v orginalu je res smešno.

— Miha
11.12. 2004 ob 10:39

filem je ful cool! kot je rekel (mali fant na kolesu):to je blo noro! še enkrat bi ga gledala pa sej ga bom na dvd-ju.še enkrat to je blo noro!zares ful cool!

— Tada
11.12. 2004 ob 15:16 zvezdica

Pa ste vsi tisti ki ste zelo proti sinhronizacijam, zadevo sploh si pogledali? Ker imam obcutek da 99% ljudi tu ki kritizira tole risanko zadeve sploh ni vidla. Osebno je mene ZELO pozitivno presenetila. Fantje (in dekleta) so se ZELO potrudili da so jo naredili in to je prva sinhronizacija po kateri se lahko vsi tisti ki zadeve delajo (delamo) lahko samo ucimo. Osebno sem pozabil na to da je sploh sinhronizirana in verjemite mi da sem na to obuctljiv. tako da svetujem da najprej vseeno pejte pogledat oz kasneje si kak dvd sposodite in potem pridite sem gor. ker mi pocasi tole ne sinhornizacij, ne sinhronizacij ze najeda. kolosej oz distributerji nimajo z tem nic temvec je za to "kriva" nasa drzava. Osebno sem mnenja da so dobrodosle kajti vse te risanke so vseeno narejene