Državna varnost

V strašansko smešni, z akcijo nabiti komediji Državna varnost Martin Lawrence igra jezičnega kadeta iz Los Angelesa Earla Montgomeryja, ki bi verjetno lahko bil dober policist, če ne bi bil tak važič. Zaradi uporniškega obnašanja ga vržejo iz policijske akademije in zadovoljiti se mora z nepomembno službo varnostnika pri Državni varnosti.

Po srečanju z zadrtim policistom Hankom Raffertyjem (Steven Zahn), Earl Hanka obtoži telesnega napada. Hank izgubi značko, vržejo ga v zapor in nazadnje tudi on pristane pri Državni varnosti.

Earlova zagnanost pripelje do prefinjene tihotapske operacije pod vodstvom Nasha (Eric Roberts) in morda celo do policijske zarote.

Zdaj si vsi želijo Earla in Hanka mrtva - čeprav morata še prej ubiti drug drugega.

Državna varnost: komedija in akcija se srečata iz oči v oči

Ker je vešČ tako v akcijskih filmih kot v komedijah, se je režiser Dennis Dugan z veseljem lotil projekta, ki mu je ponujal priložnost za sodelovanje s komikoma Martinom Lawrencom in Stevom Zahnom. "Pa še vsak dan sem prihajal na delo vedoč, da bomo razstrelili cel kup stvari," se smeje.

Dugan je bil svojčas igralec, režisersko kariero pa je začel na televiziji pri nadaljevankah Hunter, Wise Guy in Moonlighting (Delo na črno). Režiral je tudi filma Big Daddy in Happy Gilmore.

Oba žanra narekujeta izjemen občutek za timing in posvečanje pozornosti najmanjšim podrobnostim. Lawrence in Zahn, igralca z izjemno razvitim komičnim pristopom, sta Duganu pomagala scenarij še bolj začiniti s humorjem. Martin je znan po svojem pouličnem slogu, pri katerem se mu besede kar ulijejo z jezika, Steve pa je znan po ekscentričnih, odbitih načinih interpretiranja scenarija.

Komično nasprotje obeh igralcev je vneslo svež veter v akcijski žanr filmov o dveh prijateljih, vsaj tako meni producent Bobby Newmyer. Brez tega bi šlo lahko ravnovesje zgodbe Državne varnosti po zlu. "Martin je kot igralec zelo srčen, njegov lik pa je nezaslišan in nepredvidljiv," pravi Newmyer. "Steve pa je tako trden igralec, da čustveno prizemlji tudi najbolj odbite komične trenutke. Četudi gre torej za divjo akcijsko komedijo, občinstvo prepriča, da pozabi na nejevero in se poda na vožnjo."

Newmyerja je pri scenariju Jaya Schericka in Davida Ronna pritegnila prepričljivost antagonizma med osrednjima likoma. Na začetku zgodbe lik Martina Lawrenca, Earl Montgomery, ki mu ni uspelo postati losangeleški policaj, policista Hanka Raffertyja (Zahn) obtoži fizične zlorabe, potem ko je po krivem osumljen ropa. Zaradi tega Raffertyja vržejo iz službe in šest mesecev preživi v ječi.

Ko se lika ponovno snideta - zdaj sta oba varnostnika - "imata oba dober razlog, da se prezirata," pravi Newmyer. "Ker sta oba lika povsem prepričana v svoj prav - in da se drugi moti - in ker dejansko cel film rešujeta medsebojne zamere, komedija pride kar sama od sebe."

Njuna skupna frustracija je filmska rdeča nit, meni Dugan, in zaradi tega sta lika simpatična, ne glede na to, kako zelo ga polomita. "Stevov lik se je vedno držal pravil. Potem mu ubijejo partnerja in ga po krivem obtožijo, da je pretepel Earla, vržejo ga v ječo in vzamejo značko. Earl je navidez samozavesten, ga je pa strah tveganja, zato za vse, kar se mu zgodi slabega, okrivi rasizem. A policiji se mu ni uspelo priključiti, ker ne spoštuje pravil. V zgodbi ima vsak lastnosti, ki jih drugi nima. Kmalu spoznata, da drug drugega omejujeta. Ko se odločita, da se bosta zanesla drug na drugega, končno dosežeta svoje cilje."

Humornost Državne varnosti po Zahnovih besedah izvira iz dejstva, "da sta oba fanta povsem predana, a prihajata iz nasprotnih strani. Vse se samo stopnjuje. Bolj ko ga sovražim, bolj on sovraži mene. A sva prisiljena držati skupaj, ker nama ne preostane nič drugega."

Lawrence razlaga: "Earl je vnet in malce važen. Ampak Hank ga opomni, da se je treba ubadati s trenutnimi težavami. V bistvu gre za dva moža, ki nazadnje postaneta prijatelja, ker drug drugemu pomagata. Osebo moraš soditi po tem, kakšna je in kaj počne, ne pa po rasi."

Dugan si je prizadeval za izenačeno število komičnih obratov in akcijskih prizorov. Do najbolj smešnega in presenetljivega razkritja pride na polovici filma, ko se seznanimo s Hankovim nekdanjim dekletom (Robinne Lee), ki je temnopolta. Trenutek ujame Earla povsem nepripravljenega. "Lepota tega trenutka je, da ni nikoli razpoložen, preprosto je."

Tudi zlikovec, ki ga igra belolasi Eric Roberts, je netipičen. Ni grozljiv, ampak nekdo, ki resnično uživa v življenju podlega fanta.

Roberts je z veseljem upodobil lik na ta način. "Rad igram negativce, ki se imajo bolje kot vsi dobri fantje. Brez pravil."

Čeprav je Državna varnost predvsem komedija, je polna tudi domiselnih akcijskih sekvenc. Tako kot se je Dugan zanašal na komično znanje Zahna in Lawrenca, se je pri akcijskih prizorih zanesel na pomoč in znanje kamermana Oliverja Wooda in koordinatorja akcijskih prizorov Mickeya Gilberta. "Oliver je krasen kamerman akcijskih filmov. Posnel je recimo Brez obraza, U-571 ter Kdo je Bourne?" pravi Dugan. "Ker ve, kakšna naj bo akcija videti, mi je dal več samozavesti. Isto velja za Mickeya, ki se že 40 let ukvarja s kaskaderstvom in je nedvomno mojster svoje obrti."

"Bili smo odrasli, ki smo se igrali kot otroci," se navdušuje Lawrence nad številnimi akcijskimi sekvencami. "Po Dennisovi zaslugi smo se vsak dan zabavali."

Državna varnost je Zahnova prva akcijska vloga, a se je Lawrencove in Duganov vročice hitro nalezel. "Tako drugače je bilo," dodaja Zahn, "da kar nisem mogel dočakati dni, ko smo skakali čez stvari in streljali zlikovce."

Zahn je kmalu tudi odkril, da akcijski prizori niso le gola zabava. "To je, kot bi se šli tekmovalni šport. Postavljenih je pet kamer in za tabo razporejenih tristo petard, zato ne smete zamočiti, ker je vsak dan tekmovanje."

Kako naj bo akcija prepričljiva... in zares zabavna

"Ko pri filmih, kakršna je Državna varnost, mešate komedijo in akcijo, ni dovolj, da akcijske sekvence snemate po znanih pravilih žanra," pravi producent Bobby Newmyer. "Akcijski prizori morajo biti načrtovani tako, da izkoristijo nenavadne lastnosti likov in izvabijo komične reakcije. Vedno morajo vsebovati komične preobrate."

Celo priprave, ko je Zahna in Lawrenca uril tehnični svetovalec Mike Grasso, policijski veteran z dvajsetletnimi izkušnjami, so bile zabavne. "Miku sem povedal, da hočem vse znati, kot določajo pravila," se spominja Zahn. "Od rokovanja s pištolo do vseh postopkov. Čeprav gre za komedijo, več globine prinaša tudi več humorja."

Zahnu se je želja izpolnila. Grasso ga je odpeljal na lažne naloge, da bi videl, kako bo reagiral. "Uprizorili smo več scenarijev, naučili smo ga, kako opazovati," pravi Grasso. "Ko sva se denimo vozila po ulici, sem ga vprašal: Koliko je bilo ljudi v avtu, mimo katerega sva pravkar peljala? Ali je kdo v hiši na nasprotni strani ulice? Ubogi Steve je obračal glavo na vse strani in se trudil videti, kar se je le dalo. Kmalu je vedel registrske številke avtomobilov, ki so vozili mimo."

Zahn se je kmalu začel tudi obnašati, kot je narekovala vloga, in tudi po zunanjem videzu je bil tak. "Po samo enem dnevu, ko nas je opazoval, je prišel z novo pričesko in se petelinil," se smeje Grasso. "Vse je vskral in začel igrati. Tudi gibe je osvojil."

Grasso je uril tudi Martina Lawrenca. A njega je učil, kako vse storiti narobe, ker njegov lik zaradi nastopaštva vržejo iz policijske akademije. "Martin se je kar valjal naokrog, skakal in streljal vsepovprek," se spominja Grasso. "Domišljal si je, da je najboljši. Bilo je popolno, kajti na policijski akamediji moraš biti ponižen. Ne želiš, da te opazijo. Ne želiš, da bi inštruktorji poznali tvoje ime. Najbolje je, če zdrsneš skozi."

Režiser Dennis Dugan, ki si je nabiral izkušnje pri nadaljevankah, kot sta Newyorška policija in Delo na črno, je hotel ravno pravšnje ravnovesje med direndajem in smehom v ključnih filmskih prizorih. Na začetku filma na primer pride do strelskega obračuna med varnostniki in zlikovci v velikanskem skladišču. Lokacija na Dugana ni naredila nikakršnega vtisa. Velik, prazen, odprt prostor ni bil nič posebnega ali zabavnega. Potem se mu je posvetilo: "Nekoč sem videl nepregledno število pločevink Coca-cole, postavljenih ob steno. Pomislil sem, mar ne bi bilo zabavno, če bi jih razneslo zaradi streljanja."

S pomočjo ekipe za učinke in koordinatorjev akcijskih prizorov so zadevo dodelali in razširili v enega najvznemirljivejših prizorov v filmu. Kot se je izkazalo, steklene in plastične steklenice (350 tisoč jih je bilo v prizoru) delujejo bolje kot pločevinke, "ker skoznje pronica svetloba in se bleščijo, ko eksplodirajo," pravi Dugan.

Zahn in Lawrence sta morala v prizoru streljati, nanju so tudi streljali, in ju ves čas zalivali z lepljivo, mehurčkasto tekočino.

Na vrhuncu se je na lika med begom sesula grmada steklenic piva Miller. Ves čas sta bila le korak pred podirajočimi se policami.

Humor se je oblikoval na podlagi reakcij likov. Zlobni Nash je užival v razdejanju. Zahnov lik se je ves čas čudil in se trudil ostati živ, njegov partner Earl pa je izkusil mešanico strahu in vznemirjenja, ker je bil vpleten s svoj prvi strelski obračun.

Služiti mojstroma komedije in akcije je naporno delo in narekuje obilo priprav. "S prvo ekipo sem delal od ponedeljka do petka, z drugo pa za konec tedna, dvanajst tednov. Telesno moraš biti res dobro pripravljen, preden se lotiš dela," razlaga Dugan.

Čeprav se že 40 let ukvarja s kaskaderstvom, je bila naloga za Mickeya Gilberta zahtevna. "Akcijske komedije so težke. Posnel sem prave akcijske filme, a komedija narekuje divke akcijske prizore. Paziti moraš tudi, da ne pretiravaš, saj s tem ogrožaš komičnost. Z Dennisom sva preiskusila veliko stvari, preden sva našla tisto pravo. Pri komediji je važno, da se akcija vidi na platnu, hkrati pa je vse varno."

O igralcih

Martin Lawrence (Earl Montgomery/ izvršni producent) je bil pred kratkim na turneji po ZDA s komično predstavo Martin Lawrence: Runteldat, ki so jo predvajali tudi v kinu. V njej obravnava vse, od nevarnosti kajenja do odnosov med moškimi in ženskami. Polna je anekdot, zbadljivk na račun družbe in zelo osebnih pogledov na lastno življenje. Njegov naslednji film bodo Podli fantje 2, v katerih je znova združil moči z Willom Smithom, režiserjem Michaelom Bayem in producentom Jerryjem Bruckheimerjem.

Med njegovimi filmi so Hiša debele mame, Blue Streak, Life, Black Knight, What's The Worst That Could Happen?, Nothing To Lose, Bumernang, House Party, Do The Right Thing, A Thin Line Between Love And Hate (pri slednjem je bil tudi koscenarist in režiser).

V Hollywoodu je najprej delal pri humoristični nadaljevanki What's Happening Now. Sledil ji je Def Comedy Jam in Martin.

Njegov You So Crazy je eden od treh najuspešnejših koncertnih filmov vseh časov. Temu sta sledila albuma Talkin' Shit in Funk It.

Steve Zahn (Hank Rafferty) je nastopil v filmih Fantje njenega življenja, Saving Silverman, Joy Ride, Mišek Stuart 2, Dr.Dolittle 2, Happy, Texas, Daleč od oči, Naravne sile, That Thing You Do!, Reality Bites, subUrbia, Daddy Day Care, Shattered Glass.

Eric Roberts (Nash) je nastopil v filmih Intoxicating, Fast Sofa, Break A Leg, Sex and Violence, Spun, Runaway Train (nominaciji za stransko vlogo za zlati globus in oskarja), Star 80, King of the Gypsies, The Pope of Greenwich Village, La Cucaracha, Cecil. B.Demented, Heaven's Prisoners, The Cable Guy, It's My Party, The Specialist, Final Analysis, The Coca-Cola Kid, Raggedy Man.

Trenutno redno nastopa v humoristični nadaljevanki Less Than Perfect. Na televiziji je nastopil tudi v nadaljevankah Red in zakonitost, King of Queens, Oz, ter v televizijskih filmih In Cold Blood, Stange Frequency, Walking Shadow, Race Against Time, Dark Realm, Lansky in Purgatory.

O filmskih usvtarjalcih

Dennis Dugan (režija) je režiral filme Saving Silverman, Big Daddy, Happy Gilmore, Beverly Hills Ninja. Velja za enega najboljših režiserjev komedij.

Na televiziji je režiral epizode Newyorške policije, Raztresene Ally, kot tudi telefilma Columbo: Butterfly in Shades of Gray ter The Shaggy Dog.

Sprva se je ukvarjal z igranjem. Leta 1978 je nastopal v svoji nadaljevanki Richie Broockleman, Private Eye. Gostoval je še v nadaljevankah M*A*S*H*, Columbo, Rockfordovi dosjeji in Delo na črno. Prvič je kot režiser stopil za kamero pri zadnji epizodi Dela na črno.

Pojavil se je tudi v filmih Big Daddy, Parenthood, She's Having A Baby, Can't Buy Me Love, The Howling.