Munje!

Poglejte te mulce.
Takšni so kot mulci iz mojih dni.
Vsi se zabavajo na isti način,
do potankosti, že stoletja in stoletja:
iste težave, iste besede duha,
ista nesramnost, ista domišljavost,
ista norost, ki ji bo sledila
ista modrost zrelih ljudi. Že stoletja,
lepega dne se bodo na isti način
postarali, z istim uporom, ali isto umirjenostjo,
ali na isti način, ne da bi o tem skrbeli
kot mulci prejšnjih naraščajev, ki so se postarali.
Z isto krčevitostjo, z isto plahostjo:
Nikoli nisem maral niti mulcev niti starcev.
Eugene Ionesco

Zgodba

Pop in Mare sta kolega še iz osnovnošolskih dni. Trenutno se želita prebiti na glasbeno sceno. Sta edina člana dvočlanske drum'n'bass glasbene skupine, ki je še vedno brez imena. V studiu nočnega kluba "Dno", ki je v lasti njunega znanca Gojka (vsi v mestu mu pravijo Gojko Reva), bi rada posnela svoj prvi komad. Mare naskrivaj proda očetov Black & Decker vrtalnik, Pop pa vse bratove rock'n'roll plošče. To naredita, da bi zbrala dovolj denarja za snemanje. Gojko se seveda odloči, da ju potegne.

Mare ima še en dober razlog za odhod v "Dno". Prav tam in prav ta večer bo imela Lola svoj prvi koncert. Maretu je punca že nekaj časa všeč, Pop pa se cel večer trudi, da bi Maretu onemogočil srečanje z Gojkom. Spotoma srečata Kato, Lolino najboljšo prijateljico in Gojkovo punco, dedka Mraza (le kaj ta počne v mestu sredi pomladi), Duleta Savića (nekdanjega nogometnega asa Crvene zvezde) in celo vrsto odštekanih mestnih fac. Zgodaj zjutraj, ko se zdi, da se že bližajo cilju, jih zaustavi Kifeljc...

Se zgodba srečno konča?

Mare je trdno prepričan, da bo dosegel cilj,
ki si ga je zastavil. Posnel bo svojo glasbo,
"boben, bas, bes in dretje".

Pop nima jasno zastavljenih ciljev.
Edini cilj, ki ga jemlje resno, je podiranje deklet.

Kata se odloči, da bo svoje življenje spremenila.
Na boljše in na slabše. Želi si pustolovščin.

Lola bo pred občinstvo stopila prvič.
Njen strah pred nastopom pa stopnjuje tudi nova ljubezen.

Dedek Mraz je vsem v napoto.
Pogosto tudi samemu sebi. On je kralj opazk, spletk,
lenarjenja in ostalih mestnih športov.

Kifeljc je nameraval živeti na jugu Evrope.
Tam, kjer je Afrika le streljaj daleč. Na njegovo žalost ima
trenutno druge obveznosti.

Gojko Reva je sošolec naših glavnih junakov.
V življenju mu gre dobro. V lasti ima nočni klub,
drage obleke, telesnega stražarja in Kato.

O filmu

"Munje" je zagotovo eden boljših filmov srbske kinematografije zadnjih nekaj let in predstavlja pomembno odkritje na področju glasbenega oziroma generacijskega filma - velika zabava, ki se dogaja od prvega do zadnjega kadra s skrbno izbrano glasbeno zaveso.

Režiser Radivoje Andrić je ustvaril film, ki je nabit s humorjem in ironičnim namigovanjem. Uspelo se mu je izogniti pastem, ki jih ponujajo sociološka senčenja (uporaba staršev in politikov), hkrati pa je pokazal pravo dimenzijo splošnega moralnega zloma in marginalnosti mladega naraščaja v Srbiji. Kratki prizori iz bližnje preteklosti, napovedani skozi ironijo, zelo ubrano dopolnjujejo zgodbo. Eden izmed vrhuncev filma je tudi cameo pojava nekdanje nogometne legende Duleta Savića. Karakterizacija oseb je izvrstna, kar je udarna vrlina scenarija tega filma, saj junaki uporabljajo avtentični mestni jezik, v dogajanje pa so vpeti skozi rituale, mitologijo in ikonografijo prebivalcev velemesta.

Izza kamere

Radivoje Andrić (režiser)

Svojo ustvarjalno pot je začel, še preden je diplomiral na akademiji za dramske umetnosti v Beogradu, in sicer z režiranjem predstav "Grobnica za Borisa Davidoviča" in "Che - tragedija, ki traja", ki jih je izvajalo amatersko gledališče Dadov. V zadnjih desetih letih si je nabiral izkušnje kot asistent številnih priznanih jugoslovanskih režiserjev. Leta 1997 je na Beograjskem festivalu dokumentarnega in kratkega filma sodeloval s filmoma "Januarska reka" in "Teden boja proti motenju", ki govorita o demonstracijah na beograjskih ulicah v letih 1996-1997. S filmom "Januarska reka", ki ga je producirala neodvisna radijska hiša B92, je sodeloval tudi na mednarodnih filmskih festivalih v Barceloni (1998) in Benetkah. Njegov prvi celovečerni film "Tri palme za dve barabi in ribico" je bil nagrajen na skoraj vseh jugoslovanskih festivalih.