Motoristov dnevnik
Kratka vsebina
Motoristov dnevnik so premierno prikazali na letošnjem filmskem festivalu v Sundanceu, kjer je požel stoječe ovacije. Film pripoveduje o odraščajočem mladeniču Ernestu Guevari de la Serni (Gael García Bernal) in njegovem prijatelju Albertu Granadu (Rodrigo de la Serna), ki sta se odpravila raziskovat Južno Ameriko. Prav to potovanje pa je zaznamovalo Ernestovo življenje. Zaradi tega, kar je izkusil in spoznal po tisočih kilometrih poti, bo postal najbolj znan revolucionar vseh časov - Che Guevara. Film je režiral Walter Salles (Glavna postaja, Krvno maščevanje), José Rivera pa je scenarij napisal na podlagi dnevnikov Alberta Granada in Ernesta Guevare.
Januar 1952. Ernesto (Gael García Bernal) je 23-letni študent medicine, ki se je specializiral za zdravljenje gobavosti. 29-letni Alberto (Rodrigo de la Serna) je biokemik. Poslovita se od družin in Ernestovega dekleta Chichine Ferreyre (Mía Maestro) in se z Albertovim motorjem Norton 500 ("ki je pokvarjen in ki pušča olje"), imenovanim Mogočni, odpravita dogodivščinam naproti. Domači Buenos Aires zamenjata za neznane in včasih tudi negostoljubne kraje.
Potovanje, dolgo dobrih 12.000 kilometrov in osem mesecev, ni bilo le raziskovanje južnoameriške celine, polne neskončne žalosti in večnega upanja, ampak predvsem samega sebe. Med spoznavanjem brezdomnih rudarjev, prostitutk, gobavcev in uglednih meščanov Ernesto in Alberto odkrijeta v sebi naklonjenost do vseh ljudi in odločenost, da spremenita svet.
Motoristov dnevnik Ernesta Guevare, kulturne ikone 20. stoletja, je potopis in tudi sociološka raziskava celine, ki so jo pretresale osvajalne vojne, vojne za neodvisnost, še vedno pa so zanjo značilne velike družbene razlike, huda revščina in velika zadolženost.
Režiser Walter Salles je prebral knjigo Zapiski s poti Ernesta Cheja Guevare, še preden so k njemu pristopili producenti filma: "Ta knjiga je name naredila velik vtis. Ne pripoveduje le o iskanju identitete nekega mladeniča, pač pa o identiteti Latinske Amerike. Ko prebereš knjigo, imaš občutek, da res lahko spremeniš svet, če ga razumeš in če pri tem tvorno sodeluješ. V film sem želel vnesti ta pridih upanja in raziskovanja. Ernestovo in Albertovo potovanje je bilo nekaj posebnega tudi zato, ker se s prevoženimi kilometri poti spreminja tudi njun pogled na svet. Nista si zatiskala oči pred resnico. Pogumno sta se odločila, da bosta spremenila svet."
Salles se je filmski ekipi pridružil na obisku Havane, kjer je spoznal Ernestovo družino, vdovo Aleido March, hčerko Aleido in sinova Camila in Ernesta. Srečal se je tudi z Albertom Granadom, Ernestovim najbližjim prijateljem in popotnim tovarišem, ki je kljub osmim desetletjem še vedno čil in živahen.
Za predelavo Ernestovega dnevnika Zapiski s poti in Albertovega S Chejem po Latinski Ameriki so Salles in producenti izbrali scenarista Joséja Rivero. Da je scenarij ugledal luč sveta, sta bili potrebni kar dve leti pisanja in raziskovanja.
Socialni problemi, ki so leta 1952 pritegnili pozornost Ernesta in Alberta, se po Sallesovih besedah niso kaj dosti spremenili: "Odkril sem, da sta oba dnevnika še vedno aktualna, saj se politične in družbene razmere Latinske Amerike od petdesetih let prejšnjega stoletja niso preveč spremenile."
Film so posneli na istih krajih, skozi katera sta potovala prijatelja. Snemanje so začeli sredi septembra 2002 in je trajalo 84 dni. Filmska ekipa je med drugim obiskala Buenos Aires in Bariloche v Argentini; Temuco, puščavo Atacama, Valparaíso in rudnike v Čilu ter Iquitos in Machu Picchu v Peruju. Da bi bil film čim pristnejši, so igralce izbrali iz držav, kjer so snemali. Le za en lik so naredili izjemo. Za Ernesta Guevaro je Salles izbral mehiškega igralca Gaela Garcío Bernala. Opisal ga je kot "enega najbolj nadarjenih igralcev njegove generacije". Bernal je vlogo sprejel brez obotavljanja. Filmski ustvarjalci so morali izbrati le še njegovega popotnega tovariša. Vlogo Alberta Granada so zaupali Argentincu Rodrigu de la Serni, za katerega je bil MOTORISTOV DNEVNIK mednarodni prvenec. Priimek, ki si ga delita Ernesto Che Guevara de la Serna in Rodrigo de la Serna ni naključje. Slavni revolucionar in do še pred kratkim dokaj neznani igralec sta daljna sorodnika.
Priprave na vlogo so bile za oba igralca precej naporne tako duševno kot telesno. Najprej sta morala proučiti obširno gradivo o Guevari in Granadu ter takratnem obdobju. De la Serna se je moral zrediti za skoraj deset kilogramov, se naučiti voziti z motorjem Norton 500 letnik 1939, plesati mambo in tango in govoriti s pravilnim naglasom. Bernal se je moral naučiti argentinskega naglasa, obiskovati telovadnico, da bi dobil Chejevo atletsko postavo, in s pomočjo zdravnika čim pristneje odigrati astmatični napad.
Gael García Bernal(Ernesto Guevara de la Serna) je začel svojo kariero že kot otrok. Pri dvanajstih letih je nastopal v telenoveli Dedek in jaz. Pojavljal se je tudi v študentskih projektih in kratkih filmih, med drugim v De tripas, corazón, ki je bil nominiran za oskarja. Bernal je pred kratkim zaključil študij igre v Londonu.
Njegov prvi celovečerni film je bil mednarodno priznani Pasja ljubezen, ki je bil leta 2001 nominiran za oskarja za najboljši tuji film, prejel pa je tudi nagrado na cannskem festivalu. Bernal je bil za svojo vlogo večkrat nagrajen, med drugim je prejel nagrado za najboljšega igralca na čikaškem filmskem festivalu.
Sledil mu je Jaz pa tebi mamo Alfonsa Cuárona, velika mednarodna uspešnica, v kateri je zaigral s svojim dolgoletnim prijateljem Diegom Luno. Za vlogi sta na beneškem filmskem festivalu prejela nagrado Marcella Mastroiannija.
Bernal je med drugim igral v Grehu očeta Amara (nominacija za oskarja za tuji film leta 2003), Zmedi v nebesih s Penelope Cruz, Vidas Privadas, Dreaming of Julia s Harveyjem Keitelom, Fidel in Slaba vzgoja Pedra Almodóvarja. Njegov najnovejši projekt je neodvisni Kralj.
Walter Salles (režiser) je eden najbolj znanih brazilskih režiserjev. Njegovo delo, med katerim najdemo tako dokumentarce kot igrane filme, obravnava vprašanje izgnanstva in iskanje lastne identitete. Njegova Tuja dežela sodi med najpomembnejše v novejši brazilski kinematografiji. Film je prejel sedem mednarodnih nagrad in bil prikazan na več kot tridesetih filmskih festivalih. Proglašen je bil za najboljši brazilski film leta 1996, kjer so ga v kinodvoranah prikazovali več kot šest mesecev. Leta 1997 je bil prikazan tudi v ZDA.
Uspeh je ponovil z Glavno postajo in zanj prejel kup nagrad. Film je med drugim prejel dve nominaciji za oskarja (za najboljšo igralko in za najboljši tuji film), zlatega leva, nagrado žirije in srebrnega leva, zlati globus za najboljši tuji film in nominacijo za zlati globus za najboljšo igralko v drami in še bi lahko naštevali.
Krvno maščevanje, pri katerem je sodeloval kot režiser in soscenarist, je bil nominiran za nagrado BAFTA in zlati globus za najboljši tuji film, ter prejel brazilsko srebrno marjetico za najboljši film leta.
Njegov najnovejši film je Temačna voda (DARK WATER - glavno vlogo so zaupali Jennifer Connelly), ameriška predelava istoimenskega japonskega trilerja.
Komentarji
Dnevnik motorista je krasen film in ga toplo priporočam vsakomur, ki mu gredo večne ameriške limonade na živce. Fino je tudi nekaj izvedeti o še ne tako davni zgodovini in Che-ju, ki ga film prikaže zlasti kot čutečega človeka, prijatelja, študenta... Film sem videla v premierskem abonmaju in si ga želim še enkrat ogledati, pa ga v napovedniku za Maribor ne najdem.
Film, ki ti vzame dih,nisem se dozivel, da bi vsi obiskovalci v dvorani cisto tiho, da se ni slisalo prav nicesar, spremljali zadnje kadre filma z avtenticnimi fotografijami in sporocilom kaj se je z Chejem dogajalo kasneje. odlicen film, greh zamuditi ! Kdaj bo v rednem mariborskem sporedu ???
mi bi tudi radi gledali ta film!!!
30.12. pridemo pogledat film o nasem fanu. Chegevara je car!!!
Vredno ogleda, pa potem komentirajte, jaz sem brez komentarja!!
Kuk fajn latine gledat hitimo cist prec najbul
Dva mladca, študenta medicine in biokemije, se odločita zapustiti varno zavetje svojega doma in se podati na ekstremno potovanje po Latinski Ameriki. Pot ju zasipa z raznimi prigodami, na katere nista računala. Ko po spletu okoliščin prideta v porečje Amazonke, se jima na nek način začne pisati novo poglavje v njunih življenjih. Ernesto, ki je od Njega poklican, da se preda svetu, da spremeni in popravi napake, da odpravi krivice, opazi, da reka v Amazoniji (na simboličen način) ločuje zdrave od bolnih, ubogih. In Che se odloči temu narediti konec, hoče zabrisati vse meje ločnice. Film bi lahko primerjali z Beyond borders in Angelino Jolie ter njenimi krepostnimi deli. Le, da v Motoristovem dnevniku svoj pečat pustita španski jezik ter neholivudski pristop. Človek, vizionar, revolucionist... Za resnično izboljšanje načina eksistence bi bilo potrebno še več takih. A takšni ljudje se pojavijo preredko, pa še tiste izjeme vase zagledana oblast zatre. Torej, lahkotna zgodba o prijateljstvu, krutosti in seveda o življenju znanega borca za boljše bit - Che Guevari. Odlična glasba in dobra fotografija. Le dialoge bi bilo dobro še malo izpiliti.
Ja,točno tisto tišino,o kateri piše Milan,sem včeraj slišal tudi jaz! Film se te res dotakne! Malo road movie, nekaj izrednih fotk pokrajine (res so se potrudili in prekrižarili celo celino!), humorja celo več, kot sem pričakoval, ljubezni toliko, kot je pač potrebno in seveda obvezna socialna tema. In vse skupaj vendarle dokumentarec! Res fajn,ni kaj!
Končno film, ob katerem človek pomisli na minljivost človeštva, film ki poudarja čustva, ki poveže perfektno glasbeno podlago s prekrasnimi podobami južne Amerike, film, ki da človeku misliti. Fenomenalna filmska stvaritev. Za sladokusce sedme umetnosti.
We blew it. To je on, Ernesto Che Guevara (Gael Garcia Bernal), easy rider, popotnik z motorjem, ki s svojim prijateljem Albertom Granado (Rodrigo De La Serna) sredi petdesetih obdela Argentino, Čile, Peru in Brazilijo, se spremeni v Roberta DeNira iz filma Misijon, Klausa Kinskega iz filma Fitzcarraldo in Charltona Hestona iz filma Ben Hur. To seveda počne pred kubansko revolucijo, pred svojo kultno slavo, pred brado in značilno čepico in pred nesramnim umorom, ki ga je zagrešila CIA, njegov kasnejši sovražnik številka ena. In ravno to na videz nedolžno popotovanje iz Litije do Čateža, ta zanimiva, efektna in razgibana avantura, mu spremeni življenje, ga premakne, v njem prebudi duh po revoluciji, mu vzame sanje in ga rukne v realnost. Poba je mlad, navihan in poln idealov. Vse dokler ne vidi slabega življenja preprostih ljudi, ki jim je država obrnila hrbet. Skupine gobavcev, ki se jih ne sme prijeti brez rokavic. In skupine delavcev, ki jih izkoriščajo nadrejeni. Pač biografija znamenitega revolucionarja, ko še ni bil znameniti revolucionar, marveč del ekipa filma Easy Rider, ekipe, ki sta jo vodila Dennis Hopper in Peter Fonda. In jasno, ko sta ugotovila, da sta ga posrala, je bilo sanj konec.
TO BO POMOJE RES QL FILM
Na kratko, film res vreden ogleda!
film ki je mnogo vec kot film. Gledati ga kot film bi bilo narobe, saj je to zgodba cloveka ki prepusca borbo za pravicni svet vsem nam ki se ponavadi izogibamo realnosti tega brutalnega sveta.
Prišel je film, ki govori o razlogih zakaj se začneje sploh spremembe. Jasno je prikazano kakšne grozote je videl Che in to je njegovo osebnost močno spremenilo. Zaradi vsega videnega se je odločil da bo svoje življenje posvetil zapostavljenimi. Zahodni svet ga je prikazal kot slabega nekoga, ki ga je treba ubiti. Vprašam se za kaj? Mogoče zaradi samovšečnosti zahodnega sveta, ki temelji na izkoriščanju drugega za svojo dobrobit. Takih filmov bi moralo biti veliko več in svet bi mogoče postal lepši.
česa Che ni počel? Edinole vina ni naredil iz vode, drugače je pa podobnost z dvatisočletnikom podobna do potankosti. Samo politična pripadnost ni prava. Mesijo ne vidijo tisti, ki jo nočejo videti, ker se boje za svoje riti. Vendar se čutijo dovolj mogočne, da dovolijo posneti take filme. Ker ljudje potrebujejo iger. Denarci pa tako ali tako zacingljajo v njihovih žepih.
otoristov dnevnik: eden najboljših filmov kar sem jih kdaj videl. Film zelo lepo prikaže življenje prebivalcev Južne Amerike, ki poteka tako kot v filmu. Ljudje so revni, delajo v rudnikih in žvečijo liste koke. Večina ljudi živi v revščini, tisti drugi pa umrejo mladi zaradi droge. Ob gledanju filma, sem dobil občutek kakšen je Che Guevara bil ter zakaj se je odločil za revolucijo. Ker je na svetu preveč krivic. Film govori o prijateljstvu, ljubezni ter o minljivosti življenja. Tudi nekaj mojih sorodnikov je živelo v Južni Ameriki in pravijo, da je življenje tam obupno. Film, ki je name naredil globok vtis. Na koncu filma, ko se pojavijo napisi o življenju Cheja je bila v dvorani tišina. Od takrat pa do konca.
Res dobra glasba, solidno posnet (fotografija), včasih malo smešno, takrat, ko sta se z motorjem zaletela v kravo :-), predvsem pa dober prikaz socialnih razmer, temu filmu bi lahko rekli ROAD DRAMA. Upam na še več podobnih filmov v koloseju in da bi najdli prostor za več resnih filmov in ne da gledalce navajajo samo na ameriške superjunake! Vse je že bilo napisano od zgoraj tako da bi dodal samo to, da ob filmu velja premislit glede sveta v katerem živimo, kaj se dogaja okoli nas, in mislim da bi si ta film morali nekateri ljudje ogledati vsak dan za zajterk, kosilo in večerjo. Svet bi potreboval več ljudi, ki bi razmišljali in delali enako kot CHE, tudi v NAŠI državi bi rabili človeka, ki bi organiziral revolucijo, ker če ne nebo dolgo, ko bomo tudi mi živeli kot brezposelni rudarji, nekateri pa bodo v svojih bogatih hišah uživali na račun revežev v še večji meri kot to že počnejo sedaj!
ej film je res hud
film me je popeljal v drug svet. odlicna rezijafenomenalna glasba in kot pika na i še španski jezik, ki daje filmu žametno toplino. film, ki nas popelje v kruto realnost, kjer se še zmeraj najdejo ljudje, ki jim krivica ne pusti spati. s potopisnim in zgodovinskim ozadjem izvemo marsikaj pomembnega za življenje. ko ni vec razlik med ljudmi, ko je vsak človek- človek. in predvsem temperament. ni vredno zamuditi
upam de bo fajni kr ga gremo gledat s šolo.
pozdraw!!! filem je čepppa w redu. uni ki ga ne bojo šli gledat so budale! ala
Film, ki bo v ponos vsem ljubiteljem Guevare, ki kot vsi vedo je bil velik človek!!! REs super film!!! P.S. Slovenci, daj naredimo film v Titu, s katerim lahko zapremo usta Italijanom, ki imajo tolk besed v zvezi s Srcem v brznu!
Vzame dih! Nisem pričakovala, da me bo film zadel v srce! Priporočam vsem!
Izredno barvit, čuten in neposreden. Da bi se mladi Che preobrazil, se mora posloviti od objema ljubezni, da bo spoznal se vecjo ljubezen. Vsako srecanje je usodno. Kdaj bo padla Amazonka Martin?
film o človeku, ki je kljub svoji šibkosti ostal trden in šel do konca!!! HUD FILM,ŽOV BI MI BLO D BI GA ZAMUDILA!!! CHE Guevara, u rooox!!
Ta film je res odlicen.Da pa tudi vsem nam v zavest, da se moramo veseliti tega kar imamo, ker je na tem svetu zelo veliko takih ljudi, ki ne morejo izkusiti svetle strani zivljenja in celo zivljenje le delajo in trpijo v hudem pomanjkanju.Vsi bi se morali bolj zavedat tega.
quote:Peter:Svet bi potreboval več ljudi, ki bi razmišljali in delali enako kot CHE, a pa si ti na glavo padu!?!?a ti sploh veš kakšne grozote ja ta člok počel.Homoseksualce, invalide,intelektual ce,ljudi ki so bili okuženi z AIDSom,invalide je zapiral v taborišča,na stotine ljudi je dal pobiti pred strelske čete med katerimi je pobijal tudi on sam.da ne govorimo kolk novinarjev je dal zapreti brez obsodbe za 20 in več let.edini razlog da nekateri misljo da je bil sijajen človek,borec za svobodo je zato ker je umru preden se je revolucija končala,se pravi preden se je izkazalo kakšne grozote so se dogajale med revolucijo.človek se je zgledoval po Leninu in sovjetski zvezi. quote''tudi v NAŠI državi bi rabili človeka, ki bi organiziral revolucijo'' če stem milš da je vredu da ubiješ svoje politične nasprotnike samo za ceno zmage,pol res nevem kaj naj ti rečem. che je bil slab človek prav tako kot Batista pred njim,le da je on rešil ljudi diktatorsva potem pa pomagal vzpostaviti totalitaristični režim. Ful mi gre na živce k vidm modele k nosje majce z njegovo sliko pa se jim tud prbližen ne sanja kdo je model bil in kaksne svinarije je delu.zakej se pa folk pol zgražu k je princ HARRY na pustni zabavi nosu trak s svastiko?? Film je res lep in ganljiv sam fora je v tem da pokaže samo del njegovega življenja.če bi nardil film o Hitlerju kako je bil majhen deček in kako je njegov oče zapustil njegovo mamo zaradi židovke sluškinje bi gledalci na koncu filma tudi vzdihovali oooh in ah. Največja ironija je pa v tem ,da Che kot anti-kapitalist,njeg ov obraz na raznih izdelkih pomaga raznim velikim firmam služiti milijone dolarjev med njimi tudi ameriškim.
tako kot sem po filmu ostala brez besed, bom sedaj rekla samo: La pelicula Diarios de motocicleta es muy buena.
Miha, od kje ti podatki o Chejevih grozodejstvih, ne vem, glede na to, koliko časa je zdržal na Kubi, preden se je skregal s Castrom in odšel izvažat revolucijo v Kongo, pa se je moral kar precej namatrat, da je v tako kratkem času storil vse naštete svinjarije. Filmček čisto lušten za pogledat, fantastična fotografija, vendar brez neke posebne vsebine, v bistvu bolj "turistične razglednice". Na faksovski skali mu pripnem sedmico.
Ne pa kva je s tabo???Kk pa ti to ves?Point vsega je, d je sel tja, kjer ljudje najbl potrebujejo druge pa jim je hotu pomagat, kar se vecini folka se sanja ne al pa se pomislejo ne, kk drugi zvijo.Vsak sam zase poskrbi, za drugu jih pa boli.Dej no, mal pomisl, preden kej napises.
OK!priznam tista o aidsu je bla brca v temo.priznam tuda da, o njem ne vem vsega,vem pa tolik da lahko rečem da ni bil dober človek.Dobre stvari ne izničijo slabih!pa vendar,a mi lahko en pove kaj je tako dobrga če pomagaš zamenjat eno diktaturo za drugo.pa ne mi rečt da model ni vedu kaj bo po tem sledil,če nebi dost kmal umru,preden se je folk zavedu diktature ga nebi tolk koval v zvezde in nevem kaj še. Vasilij!ko praviš da ni pobijal intelektualcov,da je pobijal samo burzuje in najvišje častnike redne vojske.kolikor jaz vem je večina teh zbezala z Batisto takoj po padcu prejpnje diktature.Slikarji,p isatelji in pesniki so zame na en način tud intelektualci.to da pobiješ tiste ki se ne strinjajo s tvojo politiko ni normalno,čeprav se dogaj povsod po svetu.pa ne sam to da je osebno stal za likvidacijami,tud sam jih je kr dost pobil s strelom v glavo od zadaj.pa to niti ni tok pomembno.pomembnižo je to da jih je blo velik ubiti in zaprtih k so bili nedolžni in niso mel možnosti do špravične sodbe.Vem tud to da je kot industriski minister in predsednik državne banke ni naredu tud nč pamtnga.to je samo še en primer kakšne pozicije so si rihtal k so mel absolutno oblast.pa še to ,če ne bi podržavl vseh ameriških firm tud te ne bi propadle zrad nesposobnosti vodenja kubancev,sam to je tud že druga tem.če se bom pa še kej spomnu bom pa dodal.Jest sm edin hotu povedat da človk ni bil to zakar ga večina ma,pa to da mi grejo uni ljudje k nosjo njegov obraz na majci,zato ker je to pač kul,trendi al nevem kaj(čeprov se jim ne sanja kdo je sploh on bil)ful na k...c.če se bom pa še kej spomnu bom pa še dodal.pa upavičujem se za slov. napake in nepravilno tvorbo stavkovmpač nism slavist.
2.Govoris o zamenjavi diktature.A se zavedas, da je diktatura vsepovsod?Che je iz fevdalne kmecke drzave hotel narediti razvito industrijsko drzavo, ki ne bi bila odvisna od jenkijev.Pri tem na Kubi ni manjkalo izdajalcev, ki so se prodali jenkijem in izavajali sabotaze proti novi vladi.Verjetno ne poznas primera, ko je CIA s pomocjo teh izdajalcev v Havanskem pristaniscu razstrelila francosko fregato, ki je pripeljala surovine za lahko industrijo.Pri tem je umrlo cez 80 nedolznih ljudi!Umrli so zato,ker je jenkijem slo v nos,da bi Kuba lahko bila suverena.Che je izdal okrog 600 odlocb z smrtno obsodbo za tiste, ki so delovali proti osvoboditvi Kube.Ali lahko to enacimo?Ne bodi smesen!Che je prav ravnal s izdajalci.Vecino jih je dal zapret ali izgnat.Da se vzpostavi socializem, ga je treba najprej graditi.Brez nadzora pa tu ne gre, kakor tudi kapitalizem ne deluje brez nadzora.Aja, ta t.i. boj proti terorizmu in za varnost domovine, ki ga izvajajo v zahodnih drzavah, to pa ni diktatura ne.Preberi si marksa, Lenina Chejeva dela, kaj je socializem in v kaksni meri ima diktatura v njem vlogo in kdaj ta odmre.Ampak ti bos seveda socializem sodil na podlagi ekonomskih in materialnih rezultatov,ker le tako lahko napises, da che kot minister za industrijo ni naredil nic pametnega.Na podlagi kaksnih kriterijev si ti upas trditi, da so kubanci bili nesposobni za vodenje?Rentabilneje bi bilo vztrajati pri kmetovanju in uvazanju surovin, kot pa graditi lastno industrijo.Ampak pozabljas,da ravno to podaljsuje neenakost in kapitalisticne odnose, kjer si potem v ekonomsko podrejenem polozaju pred imperilisti.Chejeve ekonomske razlage so pri mnogih svetovnih ekonomistih tistega casa naletele na zanimanje.Ja oprosti,da se Che pac ni drzal kapitalisticne logike ekonomije.Aja, ta je pa itak edina in o cem drugem itak ne smemo niti da pomislimo.In potemtakem se nekateri sami sebe nazivajo za intelektualce. 3.Pises tudi o tem, da se jim je slo za pozicije.Zakaj je potem Che koncal v pragozdu in ne v domaci postelji?Zakaj je potem Che delal 18 ur na dan kot industrijski minister,direktor drzavne banke,nacelnik milice,sekretar KP in pri tem vztrajal, da dobiva placilo le kot major kubanske vojske?On od drzavnega premozenja zase ni vzel cisto nic in niti za svojo zeno ali otroke.Nic!Nobenih privilegijev!In pri tem je vztrajno stopal tudi na prsta tistih drugih visokih funkcionarjev,ki so zase zahtevali privilegije.Zato pa pravim,da je bil Che najbolj dosleden marksist vseh casov.Clovek najvisjih idealov,ki se jih je tudi drzal.Zato pa ga je francoski intelektualec tudi oznacil za najpopolnejsega cloveka nasega casa. Miha v nadalje ne pisi neresnic o tem cloveku, katerega poznas le silno povrsno!
Ljudje imamo to zanimivo lastnost, da prelomne dogodke in pogumne ljudi radi spreminjamo v legende epskih razsežnosti in v heroje neslutenih zmožnosti. A za vsako legendo in za vsakim herojem stoji nek preprost človek, tak kot je vsak izmed nas, ki pa je upal dvigniti svoj glas in se zares zavzeti za tisto, v kar je verjel. Eden takih je bil tudi še danes aktualni simbol revolucije, upora in boja za pravico ter enakopravnost Che Guevara, film Motoristov dnevnik pa razkriva, kateri dogodki so tako odločilno vplivali na njegove ideje in dejanja. Che Guevara je verjetno eden najbolj prepoznavnih simbolov za upor proti krivici in tako ob omembi njegovega imena najprej pomislimo predvsem na revolucijo ter upor proti (nepravičnemu) sistemu. A vendar je tudi taka simbolna osebnost, konec koncev v osnovi zagotovo tudi navaden človek, tako s svojimi prepričanji in željami, kot tudi strahovi in slabostmi. Motoristov dnevnik je odličen vpogled v mladost in posledičen nastanek tega, kar je tako značilno opredelilo Che Guevara, da je od dobro preskrbljenega študenta medicine, postal upornik in gverilec. Film nas tako vodi vse od mladostno razposajene nepremišljenosti glavnih junakov, ki se držita reka, da je mladost norost, ki čez reko skače tam, kjer je most, preko neprijetnih spoznanj trpljenja nič krivih ljudi, pa vse do socialnega dna človeške družbe, naravnost v kolonijo izobčenih gobavcev. Film tako odlično prikaže kontrast med naravnimi lepotami Južne Amerike, od nepopisno lepih in zelo različnih pokrajin, pa do dih vzemajočih starodavnih indijanskih mest, ter trpljenjem potomcev staroselcev in drugih drugače mislečih ljudi, ki so preganjani in zaničevani zgolj zaradi svoje drugačnosti. Še posebej ganljivi so prizori z gobavci, ki so se zaradi odrivanja iz družbe tudi sami začeli sramovati tega kar so in tako povsem samoumevno sprejemajo krivično obravnavo, tudi tistih, ki jim na nek (fizičen) način pomagajo, a pozabljajo na njihove občutke. Ni namreč dovolj, da pacientu daš neko tableto, temveč mu moraš tudi dati vedeti, da razumeš njegovo počutje in ga bolezni navkljub sprejemaš kot enakovrednega. Prav tako pretresljiva je zgodba o paru, ki sta bila pregnana od doma zaradi svojega komunističnega prepričanja, sedaj pa poskušata preživeti kakor najbolj znata, tudi z izredno nevarnim delom v rudniku, kjer niti najmanj ne spoštujejo človeškega življenja. Gledalec tako počasi prične razumeti, kaj je občutil nekdo, ki mora spremljati vse te krivice in še več, upravičeno zgroženo se moramo vprašati, koliko je na svetu še vedno krajev, kjer se človeško življenje sploh ne spoštuje, oziroma se groteskno v ospredje postavljajo razni politični, verski, ekonomski, ozemeljski in drugi cilji. Da film vendarle ne bi bil preveč moreč poskrbijo predvsem veseli ritmi latino glasbe in plesa, ter nekatere zabavne domislice glavnih junakov, zelo zanimiv pa je tudi (morebitni) namig na argentinsko sprejemanje pobeglih nacistov po vojni (ostareli par, ki ga srečata na poti). Odlična je tudi igra glavnih igralcev, od že standardno zelo doživetega Gaela Garcia Bernala, morda še bolj pozitivno presenetljiv pa je Rodrigo De la Serna, ki predvsem s telesno mimiko in premikanjem odlično zadane Alberta Granada, ki ga lahko v prvi osebi vidimo tudi na koncu filma. Motoristov dnevnik je film o mladosti, energiji in elanu, ki počasi spoznava kruto resnico življenja, a se ne zadovolji z vnaprej določeno vlogo v kolesju sistema človeške družbe, temveč želi narediti neko spremembo na bolje. Film ob katerem se zazdi, da bi za res pravičen svet in boljši jutri vsakdo v svoji mladosti moral oditi na popotovanje med ljudi, ki jim sojenice v zibelko niso položile tako lepe usode. Lep živopisan pozdrav :-)
v dovrani se nism dozivela take nemirnosti, ljudje so masovno odhajali na krajse pavze med filmom. film je kratko malo receno obupen. bolj dolgocasnega filma si v nasih kinomatografij nisem ogledala ze kar precej casa! torej povzetek : vilma vam ne priporocam ce vam je vas cas vsaj kaj pomemben
Ta film je izredno lep, pokaže tudi lepo južnoameriško pokrajino, super igralci... res greh zamudit. Gael Garcia Bernal (glavni igralec) je ful luškan. Film je res zakon!
res je najbl film do konca ko je ta ernesto prw seksi
pa miha ti sploh ves ka govoris?So ti mal možgane sprali?zamisli se nad svojim mislenjem pa ga mal v prihodnost postavi pa poglej ka vidiš v takem sistemu kaj dobrega!A to je za tebe demokracija v fevdalizmu je bolš blo tam si dav kralju 10% zaj daš pa državi pr čemurkoli kaj kupiš al pa prodaš 20% za vsak drek morrš davk plačat in ka maš pol od tega??? En povprečn človek dela več ko pov mesca sam za davke !!! pa le ti si na glavo pado
CHE JE BIL, IN BO CAR!, LEGENDA! ,ON NE BO NIKOL UMRU!
Tvoj komentar
Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z .
S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.
naslov pove vse