Morilska elita

Morilska elita je potovanje, ki se, polno preobratov in akcije, kot vihar podi prek celotnega planeta – od Mehike do Avstralije, iz Pariza v London, do Omana in Walesa. Film je nastal po kontroverzni stvarni knjižni uspešnici Ranulpha Fiennesa The Feather Men.

O filmu

Mehika, 1979. Plačanca Danny (Jason Statham) in njegov mentor Hunter (Robert De Niro) čakata na svoj plen. Pojavi se konvoj limuzin s policijskim spremstvom. Z neizprosno učinkovitostjo Danny usmrti svojo tarčo. Toda v istem avtomobilu je tudi desetletni fantič. Dannyju srce ne da, da bi ga umoril, in v trenutku neodločnosti ustrelijo njega. Hunter mu reši življenje, a Danny pri tem spozna, da ne more biti več plačan morilec.

Medtem se kuha politični zaplet, ki bo imel daljnosežne posledice: britanska vohunska služba se skrivaj spajdaši s šejkom Amrom bin Isso, ubežnikom in poglavarjem omanskih roparjev, ki mu je preostalo le še šest mesecev življenja. V zameno za lastništvo nafte šejk od Britancev zahteva, da maščujejo smrt njegovih treh sinov – zob za zob, kri za kri. Težava je v tem, da so vse tri fante ubili pripadniki enote britanskega letalstva SAS med tajno vojno v Omanu. Šejk pričakuje s kamero posneto priznanje letalcev, preden jih usmrtijo. In še zadnja zahteva: da njihov dogovor ostane skrivnost, se mora zdeti, da gre pri smrtih za nesrečo.

Skrivnostni in brezobzirni »Agent«, ki ima v rokah vse niti in vodi lutke, poišče Hunterja, ki zdaj deluje sam, in ga obvesti, da ga v Omanu čaka 6 milijonov dolarjev, če pristane na nalogo. Ko Hunter pride tja, spozna, da je tarča napada SAS, in jo skuša čim prej pocvirnati. A ga ujamejo in zaprejo za zidove šejkove palače.

Leto dni po dogodkih v Mehiki Danny išče mir in novo življenje daleč od temačnih senc svoje preteklosti operativca za najem. Pot ga je popeljala v avstralsko divjino, kjer spozna Anne (Yvonne Strahovski), lastnico sosednjega ranča. A njegovo življenje se naglo obrne na glavo, ko mu »Agent« pošlje fotografijo Hunterja v ujetništvu v šejkovi palači. »Agent« ima prebrisan načrt: zgolj z grožnjo Hunterjeve pogube bo Dannyja, najboljšega operativca na svetu, spet zvabil v igro. Da prepreči Hunterjevo smrt, mora Danny izvršiti njegovo nalogo in ubiti tri najboljše pripadnike SAS-a.

Danny se nejevoljno spet poda v igro, ki jo zaničuje; sestavi svojo staro ekipo – poišče duhovitega nekdanjega padalca Daviesa (Dominic Purcell) in ameriškega specialista za tehnologijo Meierja (Aden Young). Toda že tako zapletena naloga postane še težja, saj vse nekdanje pripadnike SAS-a ščiti skupina dvomljivega slovesa, t.i. Feather Men. Odbor ostarelih nekdanjih oficirjev SAS-a vodi skrivno organizacijo, ki je akon vzela v svoje roke. Zdaj vplivni poslovneži, politiki in odvetniki delujejo zunaj zakona, da zavarujejo svoje nekdanje kolege; a zraven poskrbijo, da se nevarnosti izpostavljajo prav njihovi nekdanji sovojaki.

Njihova glavna gorila je Spike, nekdanji vojak SAS-a, ki išče novo vojno. Potem ko je ob eksploziji bombe, ki jo je podtaknila IRA, izgubil oko, so ga upokojili, in Spike je pod imenom Locals zbral svoje nekdanje moštvo SAS-ovcev, ki ubogajo njegovo sleherno povelje, da zavarujejo SAS in izvršujejo ukaze odbora Feather Men.

Zdaj so Danny in njegova ekipa ter Spike in njegovi Locals raketi, ki bosta trčili v boju za tisto, kar ima vsaka od strani za pravičen cilj. Morilska elita tako postane zgodba o njihovi tajni vojni, ki divja od Velike Britanije do Omana, od Pariza do Avstralije.

O snemanju filma: kako se je vse začelo

Sir Ranulph Fiennes, britanski pustolovec in avtor – oziroma »največji še živeči raziskovalec na svetu«, kot se opisuje sam – je kontroverzni roman The Feather Men napisal leta 1991. Za podlago so mu bili dogodki, ki jim je bil priča med služenjem v angleški vojski in v enoti SAS, in tako ustvaril napeto in srhljivo zgodbo o nekdanjih pripadnikih SAS-a, ki se spopadejo z elitnimi operativci in se spustijo v morilsko maščevalno operacijo. Fiennes, ki se je med drugim udinjal tudi v vojski sultana Omana, se podajal na ekspedicije in zbral nemalo denarja za različne dobrodelne organizacije, se je v knjigi poglobil v eno britanskih najbolj umazanih »drobnih vojn« ter v posledice atentatov in politični škandal, ki ji je sledil; pri tem razkriva obstoj tajne organizacije nekdanjih oficirjev SAS-a, ki za vsako ceno čuvajo svoje kolege.

Ko je McKendry od prijatelja dobil izvod Finennesove knjige, se mu niti sanjalo ni, da ga bo ta popeljala na potovanje, ki je od zametka do uresničitve zahtevalo skoraj sedem let. Tesno je sodeloval s scenaristom Mattom Sherringom, da sta – nihče namreč od njiju ni znal ločiti resničnosti od izmišljenega – ustvarila film, ki sloni na resničnih dogodkih, a jih priredila, zgostila in dramatizirala za filmsko platno: »Ne vem, ali se je sleherni delček res zgodil ali ne. Vem pa, da gre za fantastično zgodbo. In hotela sva ustvariti krasen film,« priznava režiser.

Če režiser in igralci ne bi imeli izjemnega vpogleda v skrivnostni, zapleteni in usklajeni svet SAS-a, bi ga seveda ne mogli poustvariti do zadnje podrobnosti. Igralci so imeli svetovalce, ki so jim pomagali med njihovim raziskovanjem. Clive Owen je o tem, kako je biti pripadnik SAS-a, izvedel iz prve roke: »Kar nekaj nekdanjih pripadnikov enote poznam, tako da sem jih lahko malo zasliševal; in potem sem se nekajkrat sestal z svetovalcem za SAS, ki je bil pripadnik enote celih 25 let. Podrobno je razložil, kako SAS izbira pripadnike, kar je bilo neverjetno poslušati. Povedal mi je, da pol kandidatov odpade že po prvem tednu fizičnih priprav. Izberejo jih, ker so telesno najbolj sposobni, a med procesom priprav hitro izpadejo.«

Verodostojnost, da kar boli

Morilska elita je zgodba o globoko človeških termah: o pripadnosti, izgubi in odrešitvi; a hkrati gre za raziskovanje možakarjev, ki morajo biti nadpovprečni; ki morajo od sebe dati več kot nas bo večina kdaj koli primorana. Gary McKendry akcijske prizore, ki so sicer bistvenega pomena za ritem filma in za zgodbo samo, poveže s temi globokimi temami: »Pomembno mi je bilo, da med dramo in akcijo ni vidne, ločevalne meje. Hotel sem, da vse teče verodostojno in ohrani nekaj resničnosti. Ti liki so bitja iz mesa in krvi, a so tudi neverjetno inteligentni; in čustvena cena, ki jo morajo plačati, je neizprosna.«

Verodostojnost pomeni, da se precej akcije odvija »v živo«, kar se v sodobnih akcijskih filmih vse redkeje. Producent Steve Chasman je navdušen, da so zbrali tako nadarjeno igralsko ekipo, ki jim je ta podvig omogočila: »Ker sta tako Jason kot Clive telesno izredno sposobna, smo hoteli stvari izpeljati tako, da je gledalec presenečen. Pri veliko današnjih filmov se kamera trese in gledalec vidi le udarec s pestjo ali kolenom – in obvezno ga izvede kaskader, potem pa vmontirajo bližnji posnetek igralca. V tem filmu pa v večini ves čas vidimo vse igralce. Jason je ponosen na to, Clive tudi. Še De Niro se je nekajkrat preizkusil nas ta način, kar je res navdušujoče.«

Clivu Owenu filmska akcija ni neznanka in tak način snemanja ima nekaj, ob čemer zares uživa: »Pri snemanju spopadov je nekaj zadovoljujočega, saj so zelo, zelo specifični. Meje tega, kar moraš uprizoriti, so jasno začrtane. Kot bi šlo za takt, ritem, in pri tem sta natančnost in cilj natanko začrtana. Pri dialogu je drugače, saj lahko stvari interpretiraš na različne načine. Pri dobrem pretepu pa je jasno, kako ga je treba izvesti, in to mi je v veliko zadovoljstvo.«

Ker se zgodba dogaja v osemdesetih, je bilo treba uskladiti celotno podobo filma ter videz posameznih likov, kar je zahtevalo tudi previdno iskanje lokacij za snemanje – snemali pa so v glavnem v avstralski Victorii, nekaj v Jordanu in Walesu. Kot pravi režiser McKendry, jim je bilo najbolj pomembno »ohraniti verodostojnost celotnega filma. Ko smo začeli, sem si predstavljal kup prenosnih kamer, ki letijo naokoli, vse skupaj sem si zamislil precej divje. A tega potem nisem mogel uresničiti, saj če sem premaknil kamero tja, sem videl satelitsko anteno, če sem jo zavrtel sem, se je pred njo znašel parkirni avtomat, na oni strani je bil oddajnik za mobilno telefonijo… To niso več osemdeseta. Zato smo morali kamero premikati na precej bolj intimen način; še vedno je šlo za prenosno kamero, še vedno je le-ta dovoljevala dobro mero spontanosti, pri kateri igralec vodi, kamera pa mu skuša slediti – a ne v takšni meri, kot sem sprva hotel. A ekipa s Simonom Dugganom na čelu je poskrbela, da pristop deluje; morda ni 'speglano', ni lepo – je pa resnično, verodostojno, in zame je to ključni element.«

O igralcih

Jason Statham (Danny)

Na velikih platnih je zaslovel v Ritchiejevem Lock, Stock and Two Smoking Barrels, nato pa igral še v njegovem film Snatch; danes velja za enega najbolj donosnih igralcev v akcijskem žanru: videli smo ga v Ghosts of Mars, Lijevih The One in War, Bessonovem The Transporter, The Italian Job, Crank, Transporter II, Transporter III, The Bank Job, Death Race, Crank: High Voltage, Stallonejevem The Expendables, The Mechanic, Blitz, v risanki Gnomeo & Juliet pa je glas posodil Thybaltu.

Clive Owen (Spike)

Nominiranec za oskarja in dobitnik zlatega globusa (za vlogo v Nicholsovi drami Closer) je priljubljen po vsem svetu. S široko paleto vlog in filmov se je dokazal kot eden najbolj mnogostranskih igralcev: že od vloge v nesluteni uspešnici Croupier ga kritiki primerjajo z Bogartom, Mitchumom in Conneryjem. Sicer britanski igralec je začel na angleški in ameriški TV: v seriji Chancer in TV filmih The Return of the Native, Second Sight, Lorna Doone, An Evening with Gary Lineker, The Echo, Split Second…

Na velikih platnih je debitiral v filmu Vroom Beeban Kidron in nato igral v Close My Eyes, Bent, Greenfingers, Gosford Park, Beyond Borders, I’ll Sleep When I Am Dead, King Arthur, Sin City, Deraile, Inside Man, Children of Men, Shoot 'Em Up, Elizabeth: The Golden Age, Duplicit, The Boys are Back, Intruders, Trust…

Igral je v kratkih filmih za BMW The Hire na spletu, ki so jih režirali John Frankenheimer, Ang Lee, Wong Kar­wai, Guy Ritchie in Alejandro Gonzalez Inarritu, sicer pa se še vedno redno vrača tudi na gledališke odre.

Robert De Niro (Hunter)

Mnogokrat nagrajeni in nenehno hvaljeni karakterni igralec je začel je v De Palmovem The Wedding Party leta 1969 in do leta 1973 dvakrat prejel nagrado newyorških kritikov za stranski vlogi v filmih Bang the Drum Slowly in Mean Streets. Že naslednje leto je za vlogo Vita Corleoneja v filmu The Godfather, Part II dobil oskarja, leta 1980 pa še enega s Scorsesejevim Raging Bull. V igri za zlati kipec je bil še s filmi Taxi Driver, The Deer Hunter, Awakenings in z novo verzijo srhljivke Cape Fear.

Trenutno snema psihološki triler Stone, Little Fockers (tretji film iz franšize Meet the Parents) in Machete, videli pa smo ga v filmih Everybody’s Fine, The Last Tycoon, 1900, True Confessions, Falling in Love, Once Upon a Time in America, King of Comedy, New York, New York, Goodfellas, Casino, Brazil The Mission, The Untouchables, Angel Heart, Midnight Run, Jacknife, Stanley and Iri, We're No Angels, Backdraft, This Boy's Life, Mad Dog and Glory, Mary Shelley's Frankenstein, Heat, Sleepers, Wag the Dog, Marvin's Room, The Fan Great Expectations, Jackie Brown, Analyze This, Analyze That, Flawless, City By The Sea, Shark’s Tale, Meet The Parents, Meet the Fockers…

Zelo je ponosen na svojo produkcijsko hišo Tribeca Productions, ki jo je leta 1988 ustanovil z Jane Rosenthal in 1988, in na filmski festival v Tribeci (soseski na Manhattnu), ki ga je z Rosenthalovo in Craigom Hatkoffom spočel leta 2001 kot odgovor na napad na dvojčka World Trade Center.

Prek Tribeca Productions De Niro razvija projekte, pri katerih med drugim sodeluje kot producent, režiser in igralec: njegov režijski prvenec je bil A Bronx Tale, nato pa je igral v The Good Shepherd. Med drugimi naslovi v produkciji podjetja so še Thunderheart, Cape Fear, Mistress, Night and the City, The Night We Never Met, Faithful, Marvin's Room, Wag the Dog, Analyze This, Flawless, The Adventures of Rocky and Bullwinkle, Meet the Parents, Fifteen Minutes, Showtime… ter serija Tribeca in miniserija o mafijcu Sammyju ‘The Bull’ Gravanu.

Dominic Purcell (Davies)

Po študiju igre (med drugimi ob Hughu Jackmanu in Francis O’Connor) v rodni Avstraliji je veliko igral v avstralskih serijah in v miniseriji Moby Dick ob Patricku Stewartu in Gregoryju Pecku. Med njegovimi zgodnjimi filmi velja omeniti Mission Impossible Two, Equilibrium in The Visitors, vendar se je najbolj uveljavil v seriji Mimi Leder John Doe; nato je igral uspešni nadaljevanki Prison Break. Kmalu ga bomo videli v novi inačici Straw Dogs Roda Lurieja.

Aden Young (Meier)

Po debutu v zgodovinski drami Brucea Beresforda Black Robe si je nabral zavidljiv seznam vlog v filmih, kot so Broken Highway, Metal Skin, River Street, Cousin Bette, In The Shadows, Love And War, Cosi, Lucky Country, Mao’s Last Dancer, Beneath Hill 60, The Tree… Sicer sodeluje tudi za kamero kot scenarist in režiser (nagrajena kratka filma The Order in The Rose Of Ba Ziz) ter kot montažer slovitega Paula Coxa (pri filmih Salvation, Kaluapapa Heaven in Tajiri – Samurai In Space).

Redno se vrača tudi na gledališke odre.

Yvonne Strahovski (Anne)

Lepotica z nedvomnim igralskim darom, ki se je v rodni Avstraliji po študiju dramske igre kalila na avstralski TV (headLand, Blackjack: Dead Memory, Sea Patrol), postaja ena najbolj iskanih hollywoodskih igralk; kmalu bo začela snemati že četrto sezono komične akcijske serije Chuck, trenutno pa snema romantično komedijo I Love You Too in romantično dramo Matching Jack. Glas je posodila likoma v risanki Lego: The Adventures of Clutch Powers in v video igrici Mass Effect 2.

Še vedno je strastna gledališka igralka; preden se je preselila v Los Angeles, je v Sydneyju ustanovila celo lastno gledališko hišo Sauna Productions.

Ben Mendelsohn (Martin)

Eden od najbolj priznanih avstralskih igralec pod režijsko taktirko Joela Schumacherja ob Nicole Kidman in Nicholasu Cageu trenutno snema Trespass in Louisiana, doslej pa smo ga gledali v filmih Animal Kingdom ob Guyu Pearceu, Beautiful Kate ob Rachel Griffiths, Prime Mover, Knowing, Australia Baza Luhrmanna, The New World, Vertical Limit, Black and White, Mullet, Cosi, Idiot Box, Metal Skin, Spotswood, The Big Steal, The Year My Voice Broke inv dokumentarni drami Hunt Angels. Svoj glas je posodil Lennieju v risanki $9.99.

Za svoje delo je bil večkrat v igri za avstralske filmske in kritiške nagrade.

Adewale Akinnuoye­-Agbaje (The Agent)

Rodil se je nigerijskim staršem v Londonu in doštudiral za odvetnika, potem pa ga je za uspešnico Congo odkril producent Frank Marshall – in Adewale se je podal na igralsko pot, na kateri ima za seboj že celovečerca Ace Ventura: When Nature Calls in Legionnaire, TV film Deadly Voyage ter serije Cracker, New York Undercover in 20,000 Leagues Under The Sea.

Proslavil se je kot morilski narkoman v izjemni zaporniški nadaljevanki Oz – z vlogo se je potegoval za več nagrad – in nato še kot skrivnostni g. Eko v nadaljevanki Lost. Gostoval je tudi v seriji Monk, trenutno pa snema »predzgodbo« kultne Carpenterjeve grozljivke The Thing in risanko Pirates!.

O ustvarjalcih

Gary Mckendry (režiser)

Njegov kratki film Everything in This Country Must se je leta 2005 potegoval za oskarja; s filmčkom, ki ga je skoraj celo leto snemal na Severnem Irskem, je jasno nakazal svoj edinstveni pripovedni slog, in si zagotovil priložnost, da posname svoj celovečerni prvenec Morilska elita. Dejstvo, da je odraščal na Severnem Irskem v krvavih časih njene zgodovine, je zaznamovalo njegov pristop k pisanju in režiji filma.

Kariero je začel v Londonu v oglaševanju in se nato preselil v Avstralijo, potem še v New York, kjer je delal kot umetniški vodja projektov. Sčasoma se je osamosvojil in ustanovil podjetje Go Film, prek katerega je režiral nagrajene oglase za podjetja IKEA, Porsche, Heineken, NASDAQ, Budweiser in DeBeers.

Matt Sherring (scenarist)

Avstralec, sicer McKendryjev tesen prijatelj, je diplomiral iz kmetijstva in ragbija, nato pa se udinjal kot nepremičninski posrednik, učitelj telovadbe, čistilec prenosnih stranišč in na koncu še v oglasnem poslu, v katerem se je kmalu prebil v najznamenitejše agencije v Sydneyju, Amsterdamu in New Yorku ter delal za kliente, kot so MTV, Intel, CNN in Nike. Zadnjih nekaj let se posveča pisanju scenarijev za filme.