Morilci stare gospe
O produkciji
Po več kot desetih letih se oskarjevec Tom Hanks vrača k svojim komedijantskim koreninam skupaj s filmskima ustvarjalcema Joelom in Ethanom Coenom ("Fargo," "O Brother, Where Art Thou?"). Hanks igra Goldthwaita Higginsona Dorra, doktorja filozofije, šarlatanskega profesorja, ki zbere okoli sebe tolpo tako imenovanih "strokovnjakov", ki načrtujejo tatvino stoletja: strokovnjak za eksploziv, kopanje tunelov, mišičnjak ter odločilni "insider - človek znotraj". Njihov štab: klet nič hudega sluteče bogaboječe stare gospe Munsonove (IRMA P. HALL). Krinka: Peterica potrebuje prostor za vadbo cerkvene glasbe. Težava: Kmalu postane jasno, da Dorrovim fantom manjka umskih sposobnosti, da bi zadevo izpeljali. Še večja težava: Vsi so preveč podcenjevali svojo gostiteljico.
Ko gospa Munson po naključju izve, kaj nameravajo in zagrozi, da bo obvestila policijo, se zlikovci odločijo, da jo bodo umorili. Konec koncev, kako težko pa naj bi bilo pospraviti eno staro gospo?
Avtorja scenarija in režije Morilcev stare gospe sta Joel Coen in Ethan Coen, producenti pa so Tom Jacobson, Barry Sonnenfeld in Barry Josephson.
O filmu
"Morilci stare gospe vas lahko ubijejo," pravi dvakratni oskarjevec Tom Hanks. "Vsi iščejo nepredvidljiv film. Zdaj so ga našli."
Joel Coen je bil vesel Hanksovega sodelovanja. Najnovejša komedija bratov Coen govori o tem, kako stara gospa prekriža načrte "prekaljenim" tatovom. No, morda ne tako zelo prekaljenim, toda prav nespretni obupanci znajo postati v kritičnem trenutki zelo odločni in zategadelj nevarni. Dejstvo, da Hanks že nekaj časa ni posnel komedije, je bil za brata Coen izziv.
Dorr je vse kaj drugega kot tisto, kar je Hanks igral v preteklosti, vendar se je izkazalo, da sta imela filmska ustvarjalca prav. Njegova komika je brezhibna in izzove salve smeha.
Brata Coen občudujeta izvirno verzijo filma, v kateri je igral Alec Guinness in je vlogi Dorra dal svoj pečat. "Kot bi interpretirali Richarda II," pravi Hanks. Coena sta obdržala hrbtenico izvirnega filma, vse drugo pa je povsem drugačno. Morilce stare gospe sta prestavila na jug, stara gospa pa je dobra baptistka - tako se je začelo.
Coena sta odlična pripovedovalca in njuna zgodba se konča drugače od kateregakoli filma, hkrati pa zabava tako njiju kot občinstvo.
O vlogah in likih
Tom Hanks je svojo poklicno pot začel s komedijami, zadnja leta pa se je posvetil bolj resnim vlogam: "Ujemi me, če me moreš" "Reševanje vojaka Ryana" "Pot v Pogubo" "Brodolom" "Zelena milja". Zakaj se po več kot desetih letih prav zdaj vrača h komediji?
Dorr je idejni vodja, klasika lika, ki je poln samega sebe. "Strokovnjaki", ki ji zbere okoli sebe, so nenavadna izbira. Hanks vidi svoj lik kot "prvobitnega idejnega vodjo majhnega, skoraj zanemarljivega zločina". Profesor Dorr se s svojo logiko znajde v vseh situacijah, iz katerih se zmaže s slogom in zgovornostjo. Če je problem zgoraj, je treba vleči slamice, pravi. Težavo je treba odstraniti. To je naslov filma.
Dorrovega "insiderja", Gawaina MacSama, igra Marlon Wayans. Zaposli se v kazinu, da pripravi teren. Rad posluša glasno hip-hop glasbo in predstavlja vse tisto, kar gospa Munsonova prezira. Zlasti je občutljiva na njegov nesramni jezik, ki se vedno znova in znova "spotika" ob mastne kletvice; od teh se ji zdi najhujša "zamorc" in pa "črnuh". Tako zelo pregrešni sta ji ti besedi, da ju nikoli noče izgovoriti dvakrat, le tedaj, kadar mora podkrepiti svojo pritožbo.
Wayans je ponosen, da je "človek znotraj", dokler ne ugotovi, da to pomeni biti hišnik v kazinu. Ker njegovo besedišče ni ravno bogato, si tudi v službi pomaga s kletvicami. General je kul, meni Gawain, zato se vanj ne vtika preveč. Vse kaj drugega pa je njegov odnos s Pancakom - Palačinkarjem. Ne mara ga, zato se večkrat spopadeta, besedno in ročno.
Dorr pravi, da se Pancake loti česarkoli, a ne obvlada ničesar; s svojim znanjem o eksplozivih spravi tolpo v nevarnost. Simmons, ki ga igra, pravi, da je Pancake prijazen in odprt človek na začetku, nato pa začne ljudem iti na živce. Zlasti s svojim nedolžnim vztrajanjem za višjim delež plena, ki naj bi bilo "odškodnina zaradi poškodbe pri delu".
Odnos med Gawainom (Wayans) in Pancakom (Simmons), je v filmu zelo pomemben, saj je kot slab zakon. Vendar smešen. Vlogi sta odigrala imenitno.
Lik Marve Munson, skale, ob katero se vsi zaletavajo z glavo, a zaman, gospe, ki ve, kaj je prav in si niti za hip ne dovoli podvomiti vase ali v karkoli, sta Coena namenila Irmi P. Hall, čeprav se tega niti sama nista zavedala. Naj bi angažirala kar prvo igralko, ki sta jo povabila na avdicijo, čeprav je bila že tedaj odlična? Na nekaj pa nihče ni bil pripravljen. Znala je udariti. Ne po filmsko, zares. Skupil jih je Marlon Wayans. Kdo bi pri drugem snemanju prizora mirno sedel in ne bi niti trznil z očesom, čeprav bi vedel, da jih lahko skupi še enkrat? Marlon Wayans. "V šoli sem poučevala veliko porednih fantkov. Tak je odnos mojega lika do profesorja in njegovih prijateljev - samo poredni fantki so."
Generala, skrivnostni lik oholega videza, igra Tzi Ma. Redkobeseden je, a ko le spregovori, imajo njegove besede toliko večjo težo. Srhljivo večjo težo.
Lump je sol filmov te vrste, "mišičnjak" in "huligan". V resnici je veliko več prvega in čisto nič drugega. Dobrosrčnež, ki skuša ustreči vsem. Resnici na ljubo moramo priznati, da vneto in brez pripomb koplje tunel, a človek ni prepričan, da ve, kam bo pripeljal.
Kljub okoliščinam Dorra in njegove tolpe ne moremo imeti za zlobneže. Preprosto delajo za preživetje. Morda se tako zdi tudi zato, ker gre za komedijo.
O produkciji in filmskih ustvarjalcih
Z Joelom in Ethanom Coenom v Morilcih stare gospe ponovno sodelujejo sami filmski strokovnjaki: snemalec Roger Deakins (8 filmov s Coenoma), scenograf Dennis Gassner (6 filmov), kostumografinja Mary Zophres (7 filmov), vodja kaskaderjev Jerry Hewitt (9 films) in koordinator specialnih učinkov Peter Chesney (7 filmov) so vsi po vrsti stalni in zanesljivi sodelavci bratov Coen.
Joel Coen (režiser/scenarist) je v Cannesu prejel dve nagradi za najboljšega režiserja: leta 2001 za "The Man Who Wasn't There" in 1991 za "Bartona Finka." Leta 1996 so mu podelili naslov najboljšega režiserja newjorški filmski kritiki za "Fargo", za isti film pa je dobil oskarja za najboljši scenarij, ki ga je napisal skupaj z bratom Ethanom.
Ethan Coen (producent/scenarist) je producent in soscenarist filmov "Miller's Crossing," "Barton Fink" (dobitnik zlate palme, nagrad za najboljšega režiserja in najboljšega igralca v Cannesu leta 1991), "O Brother Where Art Thou?", "Blood Simple," "Raising Arizona," "The Hudsucker Proxy," "The Big Lebowski," "The Man Who Wasn't There" in "Intolerable Cruelty."
Tom Jacobson je producent filma "Misija na Mars" Briana De Palme in "Big Trouble". Jacobson je bistveno prispeval k filmom "Očka v krilu" "Hitrost" "Resnične laži" "Sam doma" in "Sam doma 2," "Umri pokončno 2," in "Umri pokončno : Brez oklevanja" "Nine Months," "Napihnjenci", "Waiting to Exhale," "Dan neodvisnosti" in "Sprehod v oblakih"
Barry Sonnenfeld (producent) je sodeloval pri filmih "Kdo bo koga" "Možje v črnem, (tudi režiser)" "The Addams Family," "Addams Family Values," "For Love or Money," "Wild Wild West,(tudi režiser)" "Big Trouble" in "Možje v črnem II,(tudi režiser)" "Blood Simple," "Raising Arizona" in "Miller's Crossing." Snemal je tudi "Compromising Positions," "Throw Momma from the Train," "Big," "When Harry Met Sally," in "Misery."
Barry Josephson (producent) ima zasluge za take uspešnice, kot so "Peti element" "Anakonda," "Air Force One" "Bad Boys" "Na ognjeni črti" "The Professional," "Možje v črnem" "Umri pokončno 2," "Smrtonosno orožje 3," "The Last Boy Scout" in "Ricochet."
Roger Deakins (snemalec): "Intolerable Cruelty," "The Man Who Wasn't There," "O Brother Where Art Thou?," "The Big Lebowski," "Fargo," "The Hudsucker Proxy" in "Barton Fink."
"Kaznilnica odrešitve - The Shawshank Redemption" mu je prinesla nagrado Ameriškega kinematografskega združenja in prvo nominacijo za oskarja.
Dennis Gassner (scenograf) je dobil oskarja za film Barryja Levinsona "Bugsy" in nominacijo za film "Barton Fink."
T Bone Burnett (glasbeni producent) je pisec, izvajalec in glasbeni producent.
Leta 2000 je produciral glasbo za film "O Brother, Where Art Thou?", ki je istega leta dobila nagrado Grammy.
Nominiran je bil za oskarja za film "Hladni vrh" Sodeloval pa je še pri "Divine Secrets of the Ya-Ya Sisterhood," "Veliki Lebowski," "Šepetati konjem" "Hope Floats" "Stealing Beauty" "Clay Pigeons," "Until the End of the World" in "Ruby in Paradise."
Veteran newjorške glasbene scene Carter Burwell (skladatelj) je s Coenoma prvič sodeloval pri filmu "Blood Simple", od takrat pa še pri filmih "Raising Arizona," "Miller's Crossing," "Barton Fink," "The Hudsucker Proxy," "Fargo," "Veliki Lebowski," "O Brother, Where Art Thou?," "The Man Who Wasn't There," in "Intolerable Cruelty."
Komentarji
Briljanten rimejk enega najbolj priljubljenih angleških filmov vseh časov. Ko je režiser Alexander Mackendrick davnega leta 1955 posnel izvrstno črno komedijo The Ladykillers, gromozansko uspešnico angleškega studia Ealing, kjer so se rodile mnoge nepozabne klasike, so gledalci dobili 97 minut čiste zabave, prav posebnega črnega humorja, v katerem so več kot uživali Alec Guinness, Peter Sellers, Cecil Parker, Danny Green in Katie Johnson, ostarela gospa, ki je ni bilo mogoče umoriti. In sedaj sta se zadeve lotila še brata Coen. Mojstra kamere, črnega humorja, navihanih domislic, dialogov, fetišev, filmskih likov in vsega tistega, kar pri drugih režiserjih ponavadi pogrešamo. In dobili smo cirkus. Čistih 107 minut divje, razuzdane, neobrzdane in hudo črne zabave, kjer bi od smeha počil tudi Edgar Allan Poe. Idol profesorja Toma Hanksa, uglajenega in elegantnega masterminda, ki okoli sebe zbere ekipo štirih malce manj bistrih pomočnikov (Marlon Wayans, J.K. Simmons, Tzi Ma, Ryan Hurst) in se pripravi za rop stoletja. Za skoraj tri milijone dolarjev vreden plen, ki ga kani ukrasti iz lokalnega kazinoja. In to tako kot David Copperfield. Se pravi tako, da policija ne bo imela pojma kaj se je zgodilo. Gospod profesor se namreč kot podnajemnik naseli k ostareli, senilni in temnopolti Marvi Munson (igra jo Irma P. Hall, ki bo letos brez dvoma snela oskarja), fura imidž klasičnega glasbenika, ki mora s svojimi člani ansambla vsak dan pridno vaditi v kletnih prostorih in splanira kopanje rova do vrat kazinoja, kjer ga bodo v sefu seveda pričakali zelenci. Okej, toda kaj, ko gre potem vse narobe. Ko babnica iz maše pride prehitro domov in se jo bo potrebno znebiti. Ko se začnejo težave fantov Allenovega filma Small Time Crooks, ali če hočete, težave vseh tistih roparjev, ki jim gre na koncu , tik pred, ali še boljše, tik po uspehu, vse narobe. Ko jih hoče udariti Zaklad Sierre Madre. Ko se jih dotakne Asfaltna džungla. Ko jih primeta Dog Day Afternoon in Things to Do in Denver Ehen You're Dead. Ko se spremenijo v Forreste Gumpe in reševalce zadušenih angleških buldogov. Ko jih nesejo najslajše razvade. Ko big bad mame nikakor ne morejo zagnati iz vlaka. In ko se jih na koncu privošči celo majhna mačka, ki obožuje odrezane kazalce. Ja, The Ladykillers, sicer film, ki se je v Sloveniji iz neznanih razlogov znašel pred izvrstno romantično komedijo Intolerable Cruelty, ki sta jo leta 2003 z Georgeom Clooneyjem in Catherine Zeto Jones ravno tako posnela brata Coen, je pač film o tem, da posla ni konec dokler ne zapoje fat lady. Ko zapoje, pa je seveda že prepozno, saj Edgar Allan Poe na plano rukne svojega krokarja.
Ko svoje moči združi kameleonski igralski guru Tom Hanks in priznana, režiserska, inovativna "čudaka" brata Coen, nastane film absurdov brez primere, kjer je ena plus ena tri in kjer za glavni navdih komedije skrbi morbidni Edgar Allan Poe. In tak film je tudi Morilci stare gospe, film o malce drugačni, pa vseeno izredno avtentični Ameriki. Morilci stare gospe je nekakšna reinkarnacija satirične ameriške odisejade Kdo je tu nor?, le da tokrat brata Coen še bolj neposredno nihata med popolno burlesko in že skoraj tragično črno komedijo. Toda tisto, kar najbolj izstopa sta predvsem Tom Hanks in Irma P. Hall, prvi kot da bi hotel zopet sneti oskarja (ali pa vsaj nominacijo), druga kot enkratna in neprekosljiva stara ženica, za katero gledalec ne ve, če bi jo objel ali pa pahnil pod prvi vlak. Hanks briljira predvsem v obrazni mimiki in govorici, Irma je najboljša v svoji odrezavosti in hoji. In ko drug na drugega naletita tako zelo izrazita lika, je katastrofa (v pozitivnem smislu) neizbežna. A tu se pojavi tudi prvi (in po mojem tudi edini večji) problem zgodbe. Film s tako odličnima igralcema namreč ne bi potreboval še dodatnih izstopajočih likov, toda prav vsi roparji so tako stereotipno okarakterizirani, da tudi sami precej izstopajo in tako na nek način motijo spopad med antagonistom in protagonistko. Na ta moteči faktor nakaže že uvod, ko je vsak izmed stranskih likov prikazan v svoji mini zgodbi, sicer na zelo posrečen način, pa vendar povsem nepotrebno. Toda kljub vsemu je film izvrstna komedija, v smislu "kdo bo koga", ki pa kmalu pokaže svoj pravi značaj, ko v stilu pesimističnega Edgarja Allana Poa, zločinci en za drugim potegnejo krajši konec (oziroma najkrajšo slamico) in končajo na otoku nesnage. Filmu dodaten čar dajeta odlična fotografija in montaža, seveda pa ne smemo pozabiti na glasbo, kjer se v stilu glavnih likov, gospel spopade s hip-hopom, izvedbo ropa pa ironično spremlja klasična glasba. In tako kot sta brata Coen že v filmu Kdo je tu nor? pokazala malce drugačen (predvsem satiričen) pogled na Ameriko, se tudi v Morilcih stare gospe ponorčujeta iz vseh stereotipov, od zaspanih ameriško-južnaških malih mest, starih in malce čudaških ženic, umsko omejenih hrustov ameriškega nogometa, temnopoltih "gangsta" brezdelnežev, ki tudi v najbolj nemogočih primerih sanjajo rasno nestrpnost, ameriških Vietnamcev, ki so strokovnjaki za kopanje (največja nočna mora vietnamske vojne), bolnikov s sindromom razdraženega črevesja (kar smo videli že v filmu In prišla je Polly - očitno nova ameriška filmska bolezenska muha, ki je nadomestila pred kratkim zelo popularni Tourettov sindrom), pa vse do malce arhaičnega profesorja literature, ki dejansko konča tako, kot si verjetno sam najbolj želi, groteskno in komično hkrati. Morilci stare gospe je zelo nenavaden, toda hkrati zelo zabaven film, ki gledalca po eni strani prestraši, po drugi pa nasmeje, v svoji absurdnosti in ciničnosti. Edgar Allan Poe bi bil zagotovo ponosen! Lep živopisan pozdrav :-)
dobr film
Brata Coen sta mi že od nekdaj všeč, ker ustvarjata res odlične filme, ki so si med sabo zelo različni in ravno zaradi tega tudi privlačni. Teme, ki jih obdelujeta v filmih, bi bile v rokah marsikaterega drugega režiserja prikazano precej turobno in dolgočasno (Še vedno mislim, da če bi posnel film Barton Fink evropski režiser, bi bil popolno sranje). Ladykillers je njun najlahkotnejši projekt doslej. V ospredju je prevarantski profesor, ki ga odlično odigra Tom Hanks, ki s kopico svojih pajdašev načrtuje rop kazinoja, pri tem pa naleti na godrnjavo in prikupno staro gospo, ki jim lahko prekriža načrte, zato se je želijo znebiti. Film sicer ne dosega vrhunca njunih prejšnjih projektov (Fargo, Barton Fink, Millerjevo križišče, Veliki Lebowski), a vseeno dostojno nadaljuje Coenovsko tradicijo odbitih in bizarni filmov genialnih bratov. Vsekakor vredno ogleda!
Tvoj komentar
Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z .
S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.
Učeni, izobraženi, z vsemi žavbami namazani profesor + stara gospa zaverovana krščanstvu = srdit boj. Kdo bo tokrat končal kot zmagovalec in kdo kot izmeček na ladji duhov? Tom Hanks ponovno blesti. Tokrat v vlogi profesorja G. H. Dorra, strastnega roparja in malo manj strastnega občudovalca renesančne glasbe. In tu je še njegova pohlepna, rasno pisana in provokativna druščina, ki strastno obožuje denar, malo manj strastno pa renesančno glasbo. In prav kot renesančni glasbeniki se zakrinkajo pred staro, čudaško in nabrito gospo (Irma P. Hall), ki jih sicer ljubeče, pa vendar z nosom na preži, sprejme v klet pod svojo mirno hišico. In zakaj druščina potrebuje klet? Da bi tako prefinjeno in perfektno izpeljali krajo kazinoja (kar pod zemljo), kot je prefinjen in perfekten njihov boss (Tom Hanks, kajpak). Kaj je pravzaprav najbolj zanimivo? To, da vse kaže, da je stara gospa izkušena coprnica. Ker gospa ima – kot taprava coprnica – svoje pomočnike. Ima navihanega mačkona Pobalina, ki vseskozi spremlja druščino in počisti z vsemi dokazi o »domnevnem krvavem« zločinu. Ima vsemogočnega duha v podobi njenega pokojnega moža, ki na steni vse vidi in vse sliši. In navsezadnje: ima krokarja, ki uniči še zadnje zlo in odpihne še poslednji dvom, da je druščina naletela na premočnega nasprotnika – prebrisano coprnico. In kako se je inteligentni profesor uštel! Poskušal je s krinko, pa naletel še na večjo masko: le kdo bi pomislil, da je stara, temnopolta in senilna gospa, »predana&laquo ; veri, čajčku in piškotom, takšna poganska hudodelka. Hm, nihče ne pomisli, da je morda ta stara vešča vse skupaj zakuhala in s čarobno metlo pomedla vse do poslednjega izmečka – in navsezadnje – kaj ni prav ona na koncu dobila vsega keša? Okej, napisala je ček, s katerim ves denar daruje – toda – ali je kdo videl, da bi ček oddala??? Hja, film, ki kaže, da so višje sile še vedno močnejše od vrhunca človeške inteligence. In kako ironično: da je lahko na željo višjih sil prav ta vzvišeni vrhunec le izmeček na ladji – pa ne tisti s kazinojem. Duhovito.