Moja mama

Italijanski mojster Nanni Moretti se značilno, avtobiografsko spoprime z boleznijo svoje matere, Johna Turturra pa postavi v eno najopaznejših komičnih vlog letošnjega leta.

Margherita, slovita italijanska filmska režiserka, je sredi snemanja svojega novega filma. Glavna zvezda njenega projekta je Barry Huggins, nadležen, a očarljiv ameriški igralec, ki pa se zaradi svojih izpadov na snemanjih izkaže za težavnega sodelavca. Ob vseh pritiskih pri nastajanju filma se mora Margherita spoprijemati še z vse slabšim zdravjem svoje matere in z najstniško hčerko. Čeprav ji njen brat Giovanni vseskozi stoji ob strani, kmalu spozna, da ne more povsem ločiti osebnega življenja od poklicnega ustvarjanja.

»V filmu Sinova soba sem se lotil izganjanja nekega strahu. Tukaj nagovarjam izkušnjo, ki je skupna številnim ljudem. Smrt matere je pomemben življenjski mejnik, želel sem ga opisati brez kakršnega koli sadizma do občinstva. /.../ V določenem trenutku pisanja scenarija sem se odločil, da bom vnovič prebral dnevnik, ki sem ga pisal med materino boleznijo. Menil sem, da bi tiste vrstice, izmenjave najinih misli, lahko dodale tehtnost in pristnost prizorom med Margherito in njeno materjo. Pravzaprav je bilo vnovično branje teh dnevnikov boleče.« - Nanni Moretti, režiser in scenarist

John Turturro (Barry Huggins) je nastopil v filmih Kdo je tu nor, Veliki Lebowski, Millerjevo križišče, Barton Fink (vsi filmi bratov Coen), He Got Game, Clockers, Jungle Fever, Mo' Better Blues, Do the Right Thing, She Hate Me (filmi Spika Leeja), Barva denarja, Pobesneli bik (filma Martina Scorseseja), Civilna žrtev, Kviz, Brez strahu,… Bil je scenarist, režiser in glavni igralec Illuminate ter scenarist in režiser Maca. Njegov najnovejši film je western komedija The Ridiculous 6.

Nanni Moretti (režiser) je leta 1976 na super osmičko posnel svoj prvi celovečerec s pomenljivim naslovom Jaz sem samozadosten, v katerem se prvič pojavi Michele Apicella, avtorjev filmski alter-ego, ki ga vedno tudi sam odigra. Njegov drugi celovečerec Ecce Bombo je bil leta 1978 povabljen v tekmovalni program festivala v Cannesu. Mednarodni filmski kritiki so v Morettiju kmalu prepoznali enega najobetavnejših mladih italijanskih režiserjev. Njegova dela so prejela številne nagrade na festivalih po vsem svetu. Leta 2001 je v tekmovalnem sporedu Cannesa prejel zlato palmo za najboljši film s psihološko dramo Sinova soba.

FESTIVALI/NAGRADE Cannes 2015 (nagrada ekumenske žirije in nominacija za Zlato palmo), nagrada David di Donatello (najboljša igralka, najboljša stranska igralka ter 8 nominacij vključno za najboljši film), LIFFe 2015, Chicago 2015 (nominacija za najboljši film), Havaji 2015 (nominacija za najboljši film), italijanski sindikat filmskih novinarjev 2015 (nagrada za najboljšo igralko), …

KRITIKE

»Štirinajst let po tem, ko je italijanski režiser za svojo dramo, ki vključuje izgubo ljubljene osebe, prejel Zlato palmo, se ta vrača z zgodbo o filmski režiserki, ki se sooča s svojo najstniško hčerko, naporno materjo in zahtevnim hollywoodskim zvezdnikom.« - Peter Bradshaw, The Guardian

»Ta metafilm je Morettijev najboljši film po Sinovi sobi.«- Peter Bradshaw, The Guardian

»John Turturro, ki v Margheritinem filmu igra novega lastnika tovarne, ki načrtuje masovno odpuščanje, ganljivo in odlično odigra svojo vlogo.«- Deborah Young, The Hollywood Reporter

»Film je zmes komedije, melodrame in družbene satire, ki na pretkan način kritizira filmsko industrijo. Morettijev pristop je tako spreten, da vse skupaj lepo poveže in film spremeni v lahkotno, a hkrati globoko čustveno družinsko in ustvarjalno odo.«- Steve Pond, The Wrap

»To je eden izmed Morettijevih najmanj vpadljivih filmov, a hkrati tudi eden tistih, v katerih ne pokaže svojih osebnih kretenj in mimike ter doseže vsesplošno navdušenje – čeprav ne vključuje velikih splošno znanih izjav, ampak predstavi vsakdan, poln kaosa.«- Lee Marshall, Screen Daily

★★★★ »Topel, duhovit in mamljiv – izjemno pretkan in prijeten.« Peter Bradshaw, The Guardian