Misija na Mars

O nastanku filma

Piše se leto 2020 in NASA se odloči za še en velik korak v imenu človeštva - za misijo na Mars, ki bi prvič popeljala astronavte na Rdeči planet. Kmalu po uspešnem pristanku na Marsovi površini pa poveljnik odprave Luke Graham in njegovi kolegi naletijo na nekaj nenavadnega, bizarnega in srhljivega, ki terja tri človeška življenja, Luka pa prisili na "robinzonsko" izgnanstvo v človeku sovražnem okolju in z bore malo upanja na srečno vrnitev na Zemljo. Uspe mu sicer poslati kriptogramsko sporočilo na rodni planet, preden se začne njegova najbolj mučna in nečloveških tveganj polna nočna mora, odpravi, ki se odloči oditi na reševalno misijo, pa pogoji na potovanju prav tako niso niti najmanj naklonjeni. Če prištejemo še dejstvo, da pot do Marsa traja 6 mesecev, pa je verjetno Lukova preizkušnja na Rdečem planetu skoraj zagotovo obsojena na neuspeh, reševalna misija pa na bridko razočaranje. Toda pilota Woodyja Blakea (Tim Robbins) in Jima McConnella (Gary Sinise) ter njuna kolega, doktorico Terri Fisher in znastvenika Phila Ohlmyerja (Jerry O"Connell) žene žgoče upanje na uspeh in radovednost, kaj se je zgodilo s člani prve odprave.

Misija na Mars je izjemna zgodba o astronavtih, ki se (bodo nekoč) soočajo z navidez nepremostljivi težavami na svoji poti, na površju do zdaj neosvojenega planeta pa jih čaka šokantno spoznanje, ki presega najbolj drzno domišljijo.

Režiser Brian De Palma se spominja: "To je izjemna zgodba. Do zdaj še nisem režiral znanstveno fantastičnega filma in želja priklicati na 35 mm filmski trak dogajanje v globokem vesolju in na površini neznanega planeta mi je dala v roke nekaj popolnoma novega od tistega, s čimer sem delal doslej. Poskušal sem se ogniti vsem klišejem do zdaj videnih filmov tega žanra in tej fantastični zgodbi pristopiti s povsem novega vidika in ji dati tudi povsem nov videz."

Brian De Palma si je zadal kot najvišji cilj stremljenje, da bo Misija na Mars drugačna od filmov tega žanra in sicer v realizmu, ki označuje vse prizore potovanja, življenja na vesoljskem plovilu in celo pogojev na Marsovi površini. Ni se želel priključiti drugim režiserjem zf filmov, predvsem pa tistim ne, ki na račun napetosti in presenečenja žrtvujejo marsikaj, o čemer ima znanost že povsem razčiščene pojme. Vzor mu je bila klasika hollywoodske znanstvene fantastike iz leta 1950 Destination Moon, ki si ga je z občudovanjem ogledal kot mlad fant, in ki je bil eden redkih filmov znanstveno fantastičnega žanra, ki je stremel po kar se da visokem nivoju tehnične pristnosti.

"Bil sem osupel nad avtentičnostjo tega filma. In prav to sem poskusil narediti tudi jaz. Prizadeval sem si, da bi bila Misija videti kar se da resnična. In to mi je tudi uspelo. Prav zaradi tega je film še bolj zanimiv. Vse kar se je pripetilo plovilu Mars Ena (Mars One) in obema posadkama, temelji na fiziki in znanstvenih dognanjih o tem, kaj je mogoče pričakovati na tako dolgih vesoljskih odpravah in kar po vsem znanem o Marsu lahko tudi pričakujemo pri pristanku."

Film je seveda posledica naraščajočega zanimanja za Mars v zadnjih nekaj letih. 4. julija 1997 je Pathfinder pristal na Marsovi površini in poslal na Zemljo prve posnetke planeta. Na tisti dan je NASA zabeležila sto milijonov obiskov njihove spletne strani na internetu.

"Ljudje so očarani z bogato, naravnost mitološko zgodovino Rdečega planeta in prepričan sem, da je glavni razlog za njihovo zanimanje prav njegova skrivnostnost in nedorečeno pričakovanje, da bi odkrili dokaz, da tam zgoraj nekaj je. Hoteli so, da malo terensko vozilo zapelje na vrh hriba in jim razkrije neverjetno odkritje," pripominja producent filma Tom Jacobson.

Prvi osnutek scenarija je Jacobson predložil NASI in jih poprosil za pomoč, preden bi bilo delo na njem zaključeno in bi se snemanje začelo. Hotel se je srečati z ljudmi, ki delajo na projektu dejanske odprave na Mars in njihove izsledke in prognoze vključiti v film. Bil je to zelo poučen proces. Čeprav gre za znanstveno fantastični film, je hotel pritegniti k sodelovanju fizike, vesoljske znanstvenike in astronavte, da bi bil hkrati čim bolj realističen. Veliko vidikov, ki jih ponuja, temeljijo na NASINI teoriji o tem, kako se bo dejansko odpotovalo na Mars. Dlje ko je sodelovanje trajalo, bolj plodovito in globalno je postajalo. Filmski ekipi so omogočili dostop do pomembnih podatkov in jim dodelili strokovnjake, ki se ukvarjajo za različnimi vidiki vesoljskih potovanj.

V fazi nastajanja filma je producentovo pozornost pritegnil članek, ki je slonel na povzetku knjige Roberta Zubrina The Case of Mars. Podrobno je opisoval dejanske težave in ovire potovanja na Mars. Bil je naravnost osupljiv, posebej zaradi ogromne količine tehničnih podatkov. Ustanovitelj in predsednik Marsovega združenja, starejši vice predsednik Nacionalnega Marsovega združenja in nekdanji vodilni inženir podjetja Lockheed Martin, je Zubrin poznan predvsem po svojih inovativnih pogledih na potovanja po vesolju, ki jih sam združuje pod tri vrednote: hitreje, učinkoviteje in ceneje. Prav njega so pridobili k sodelovanju za dokončno oblikovanje scenarija, Jacobson pa je odkupil pravice za njegovo knjigo.

"Predvsem zaradi podrobnih predlogov o tem, kakšna naj bi bila vesoljska plovila, kako naj bi potekalo življenje ljudi na Marsu in načrtov o sami odpravi," pripoveduje Jacobson. "Čeprav gre na znanstveno delo, pa so knjigo prebrali vsi, ki so sodelovali pri filmu in to še preden se je snemanje sploh začelo."

Ko je bil scenarij dokončan, so ga poslali Brianu De Palmi, ki ga je prebral čez noč in producente poklical takoj naslednji dan. Z navdušenjem je pristal, da bo film režiral. "Takoj ko je prevzel krmilo projekta, si je ustvaril jasen koncept dela. Brian je zelo natančen. Ko zamisel razvije in potegne določene zaključke, takoj vemo, kaj hoče in če je to mogoče realizirati," se spominja Jacobson.

Brian De Palma pa je svojo predanost temu filmu in odločitev za režijo podprl z mislimi: "Projekt mi je ponovno obudil nekdanja zanimanja za znanstveno fantastiko. Spet sem jo začel brati, se zanimati za izdelovanje tovrstnih računalnikov in se nasploh zanimati za osvajanje in raziskovanje planetov v našem sončnem sistemu. Kot da bi se v meni ponovno zbudila davno pokopana strast za prvobitnim nagonom človeka, da spozna delček vesolja, ki ga naseljuje. Dejstvo, da se je ta del človekovega raziskovanja za nekaj desetletij umaknil v pozabo, se mi zdi velika tragedija. Morali bi že biti na poti tam zunaj proti drugim planetom in Mars je prvi med njimi."

Misija na Mars - fiktivna in realna

Krištof Kolumb je v Novi svet potoval enaoo dolgo, kot so astronavti %2rMisije na Mqrs%s2 potrebovali, da so prispeli na Rdeči planet. Na poti ni vedel, ali bo padel z rba Zemlke, ko;bo priÉel tjan Osem minut po vzletu pu astronavti v svojem plovilu dejansko "padejo" z roba Zemljĺ in potem... pljujejo po neskončni praznini vse do Marsa. -- dr. Joseph Allen, upokojeni astronavt NASE

Nacionalna aeronavtična in vesoljska organizacija, poznana pod imenom NASA, je z ustvarjalci filma Misija na Mars podpisala poseben dogovor o sodelovanju Space Act Agreement. Njen predstavnik Bobbie Faye Ferguson je preživel večino svojega časa na snemanju filma in služil za nekakšen vezni člen med filmskimi ustvarjalci in NASO s ciljem avtentičnosti vsega, kar se v filmu dogaja.

Za to delo sta bila ekipi dodeljena še Story Musgrave, nekdanji NASIN astronavt z najdaljšim stažem dela in z rekordom ur, ki jih je "prehodil" v vesolju, ter Joe Allen, ki je s svojimi dragocenimi izkušnjami že sodeloval pri nastajanju spektakla Armageddon.

Musgrave je ostal na snemanju skoraj do konca in sodeloval predvsem z igralci, ko so sami snemali prizore v simuliranem breztežnem prostoru. Jacobson pripominja: "Ko so NASINI strokovnjaki prebrali scenarij, jih je pritegnil ne le zaradi potovanja na Mars, ki je njihova želja, ampak tudi zaradi znanstvenih osnov, na katerih gradi. Kljub temu pa so vsi ti ljudje v svojem bistvu sanjači. Poleg tega, da so izjemni astronavti, znanstveniki, inženirji in fiziki, pa so predvsem raziskovalci in zato jih je pritegnila tudi zgodba. Govori namreč o sanjah vsakega raziskovalca, da osvoji še neznan naslednji košček brezmejnega področja. Sami si želijo na Mars in zato so nas želeli spraviti tja vsaj v filmu. Čutijo, da je za človeški rod pomembno, da se osvajanje vesolja nadaljuje."

Igralci in filmarji pa so najbolj strmeli nad natančnostjo še enega strokovnjaka NASE, ki je sodeloval z njimi. To je bil Matt Golombek, glavni znanstvenik pri Pathfinderjevi misiji in eden najbolj priznanih strokovnjakov o Marsu. Njegovo delo je bila izdelava Marsovega zemljevida hnična pomoč pri izbiri najbolj varnega mesta za pristanek. "Delo je opravil zelo zavzeto in natančno; bil je takorekoč prvi človek, ki nam je postregel s pomembnimi podatki o Marsovi površini," se spominja Jacobson.

Golombek priznava, da ga je scenarij tako pritegnil, da se je le s težavo prisilil k natančni analizi in tehničnim podrobnostim, ki jih je zahteval. "Mars je neizmerno zanimiv planet. Cilj takih projektov (Pathfinder) je, da se o njem čimveč naučimo, največja njihova vrednost pa, da izvemo čimveč, kar je potrebno za odpravo s človeško posadko."

Igralci - astronavti

Gary Sinise igra Jima McConnella, o katerem sam pravi: "Jim je vse svoje življenje sanjal, da bo prvi človek, ki je stopil na Mars, in temu je podredil vse. Ko umre njegova žena (Kim Delaney) in kolegica astronavtka Maggie, z njeno smrtjo ne izgubi le nje, ampak tudi Mars."

Gary Sinise se z vesoljskim programov tokrat ni srečal prvič, saj je igral eno glavnih vlog v drami Apollo 13, le da takrat ni nosil vesoljskega skafandra.

Spominjamo pa se ga predvsem po vlogi invalidnega vietnamskega veterana poročnika Dana v Forrrestu Gumpu, v katerem je prvič zaigral ob Tomu Hanksu. Tretjič ju je združila kaznilniška drama Franka Darabonta po romanu Stephena Kinga Zelena milja. Film je bil letos nominiran (med drugim) tudi za najboljšo režijo.

V bodoče ga bomo lahko gledali še v enem znanstveno fantastičnem filmu in sicer v thrillerju Garyja Flederja The Impostor in pa v drami Johna Frankenheimerja Reindeer Games.

Kot režiser se je poskusil z dramo O ljudeh in miših, ki ga je tudi produciral in v njem zaigral ob Johnu Malkovichu in v Miles From Home, v katerem so zaigrali Richard Gere, Kevin Anderson, Helen Hunt in John Malkovich. Oba filma so predvajali v uradni selekciji canneskih festivalov.

Connie Nielsen in Tim Robbins (dr. Terry Fisher in poveljnik Woody Blake) igrata prvi zakonski par v vesolju. Connie Nielsen razmišlja: "Prav nič nenavadno ni, da je Terry ženska, saj tudi v resničnosti ženske že kar nekaj časa sodelujejo v vesoljskih programih. Pred kratkim smo imeli prvo pilotko vesojskega shuttlea." Eileen Collins je pilotirala Columbio prav v času snemanja Misije na Mars. "V tej zgodbi je novost in zanimivost dejstvo, da so v vesolje prvič poslali zakonski par."

Connie Nielsen smo pri nas prvič videli kot prepričljivo hudičevo hči ob Al Pacinu in Keanuju Reevesu v Hudičevem advokatu. Pravkar pa jo občudujemo kot odločno hči rimskega vladarja Marka Avrelija v spektaklu Ridleyja Scotta Gladiator. Ena njenih prvih vlog je bila v znanstveno fantastični akcijski drami Soldier ob Kurtu Russellu.

Tim Robbins je eden najbolj cenjenih igralcev, piscev scenarijev in režiserjev srednje hollywoodske generacije. Pred kratkim je napisal scenarij, produciral in režiral film Cradle Will Rock, ki so ga kritiki pohvalno ocenili in mu prinesel nagrado za izjemne filmske dosežke nacionalnega združenja filmskih kritikov.

Bil je nominiran za najboljšo režijo za film Zadnji sprehod, za katerega je scenarij priredil po romanu nune Helen Prejean. V filmu jo je zaigrala njegova soproga Susan Sarandon in za to vlogo prejela oskarja. Že s svojim prvencem, politično satiro Bob Roberts, je Tim Robbins opozoril nase z osvojenimi nagradami na bostonskem filmskem festivalu in z nominacijo za zlati globus. Poleti smo ga lahko gledali v odličnem thrillerju Arlington Road Marka Pellingtona, spominjamo pa se ga po kontroverznih vlogah v Altmanovih Kratkih zgodbah, Igralcu in Pret-a-porter, v Hupahopu (Hudsucker Proxy) bratov Coen in Jakobovi lestvi groze Adriana Lynea. Gledalcem pa je verjetno najbolj ostal v spominu po vlogi v odlični, za več oskarjev nominirani kaznilniški drami Kaznilnica odrešitve Franka Darabonta.

Za svoj dokumentarec o režiserju Samu Fullerju The Typewriter, the Rifle and the Movie Camera je leta 1966 prejel nagrado CableACE.

Režiser

Za režiserja Briana De Palmo, ki se lahko pohvali z osupljivo zbirko thrillerjev in srhljivk, med katere sodi še kakšna gangsterska drama, je pravzaprav nenavadno, da je izbral po tolikšnem času ustvarjanja še specifični žanr znanstvene fantastike. Toda očitno mu je stvar še kako dobro "padla".

Njegov prvenec, nizkoproračunski The Wedding Party, ga je združil z enim najboljši igralcev zadnjih tridesetih let Robertom De Nirom. K sodelovanju ga je povabil tudi v svojem tretjem filmu Hi, Mom. Njegov prvi studijski film je bil Get to Know Your Rabbit, sledila sta mu Sisters in pa rock satira Phantom of the Paradise. Pred svojim največjim uspehom, priredbo Kingovega romana Carrie, je posnel še Obsessions.

Sledilo je njegovo najbolj plodovito in uspešno obdobje, iz katerega so The Fury, Hoem Movies, Oblečena za ubijanje in Blow Out (z Johnom Travolto) ter svojo prvo gangstersko epsko zgodbo Brazgotinec z Alom Pacinom. K temu žanru se je z istim igralcem povrnil v briljantnem Carlitovem zakonu (Carlito"s Way).

Pred svojim najpomembnejšim gangsterskim filmom Nedotakljivi (The Untouchables - Robert De Niro, Kevin Costner, Sean Connery) je posnel še dva filma tega žanra: Body Double in komedijo Wise Guys (Danny De Vito, Harvey Keitel). Pred štirimi leti je po kinih pustošila njegova Misija: Nemogoče s Tomom Cruisem, predlani pa je posnel Kačje oči z Nicolasom Cagem. Za gledališče se je začel zanimati med študijem fizike na univerzi Columbia. Začel se je udinjati v študentskem gledališču in snemati kratke dokumentarce, potem pa ga je strast do filma popeljala še do študija režije na Sarah Lawrence College.

Avtoji zgodbe in scenarija

Lowell Cannon je diplomiral iz angleške literature na kolumbijski univerzu v Santa Cruzu. Svojo kariero je začel s prebiranjem scenarijev za New Line Cinema in za Ridleyja Scotta. Scenarij The Enenmy je sicer prodal družbi Turner Pictures, Misija na Mars pa je njegov prvi, po katerem so film tudi posneli.

Jim Thomas in John Thomas sta svoj prvi scenarij Predator napisala na plaži Venice in ga prodala družbi 20^th Century Fox brez prisotnosti agenta ali odvetnika. Med njuna dela sodijo še The Rescue, Predator 2, Executive Decision in zgodba za uspešnico Wild Wild West.

Graham Yost je napisal scenarije za vrsto uspešnic, med katere vsekakor sodijo Hitrost, Zlomljena puščica in Hard Rain. Za televizijsko miniserijo From The Earth to the Moon je napisal več scenarijev in bil za epizodo Apollo One nominiran za emmyja in za nagrado Ameriškega združenja