Kolosej

Posebno poročilo

akcijski, znanstveno fantastični, triler
Kaj bi storili, če bi bili obtoženi umora, ki ga boste zagrešili... v prihodnosti?
Na sporedu od: 26.9.2002, Kolosej Ljubljana
2h 25min / 145min
Scenarij: Philip K. Dick, Scott Frank, Jon Cohen

Podrobno poročilo o nastajanju filma

Smo v Washingtonu, D.C., leta 2054. Umor kot oblika najhujšega zločina človeka nad človekom je izkoreninjen. Prihodnost je podoba "popolne" družbe, v kateri so krivci kaznovani, preden je storjen zločin. V osrčju oddelka za pravosodje, v njegovi elitni organizaciji Predzločin, se zbirajo vsi dokazi za obtožbo - vezani na čas, kraj in druge podrobnosti - kot jih uvidijo, ali bolje izsanjajo, Vidci, tri človeška bitja s psihotelepatskimi sposobnostmi, katerih vizije o umorih niso nikoli napačne.

Predzločin je človekova najnaprednejša oblika boja proti kriminalu in zdi se, da je človeška družba z njim vzpostavila popoln sistem. Nihče pa se zanj ne trudi bolj vneto, bolj predano, kot prvi človek Predzločina, njegov vodja John Anderton (Tom Cruise). Njegovo osebno življenje je usodno zaznamovala tragična izguba sina, zato je vso svojo strast, vso energijo usmeril v delovanje in izpopolnjevanje sistema, ki lahko tisočim prihrani trpljenje, kakršnega je moral preživljati sam. Šest let po nesrečnem dogodku, ko naj bi se delovanje organizacije razširilo na vso državo, je še bolj prepričan, da Predzločin deluje brez napak in popolno.

Vsekakor nima vzroka, da bi dvomil vanj, dokler... ne postane osumljenec številka 1.

Kot vodja Predzločina je Anderton prvi, ki vidi podobe, poslane iz celice z Vidci, ki v svoji s tekočino napolnjeni zibelki sanjajo bodoče umore. Prizor, ki ga na ta način vidi pred seboj, mu je neznan, kraj in obrazi prav tako, toda tokrat je identiteta morilca povsem jasna - John Anderton bo v manj kot 36 urah ubil popolnega neznanca.

Zdaj mu sledi enota najbolj sposobnih sodelavcev, ki jih vodi njegov nasprotnik in tekmec Danny Witwer (Colin Farrell). Ubežnik mora prelisičiti vrhunsko izpopolnjeni nadzorni sistem mesta, v katerem je mogoče nadzorovati vsak njegov korak, v katerem lahko vsak avtomobil, ki ga vozi, kontrolira nekdo drug, in v katerem njegove oči izdajo svetu kdo je, kaj namerava in kam je namenjen. Bega se oklene vsakdo, ki ga ta popolni sistem dobi na piko, čeprav se mu ni mogoče skriti, mu ni mogoče uiti.

Steven Spielberg, vsekakor eden največjih filmskih režiserjev tega časa, in Tom Cruise, igralec, ki je zaznamoval Hollywood z vlogami v filmih Top Gun, Rojen 4. julija, Rain Man, Zadnji dobri možje, Jerry Maguire, Magnolia in mnogih drugih, sta se spoznala že na snemanju enega igralčevih prvih uspehov, filma Risky Business. "Steven je eden največjih ameriških pripovednikov filmskih zgodb," pripoveduje Cruise. "Dal nam je nešteto vrhunskih filmskih trenutkov in že dolgo si želim, da bi delal z njim. Vem, da to ni samo moja želja, zato sem toliko bolj cenil to priložnost, ko sem jo končno dobil."

Tom Cruise je prvič prebral zgodnji scenarij po kratki zgodbi Philipa K. Dicka Minority Report v času, ko je s Stanleyjem Kubrickom snemal Široko zaprte oči. Poslal ga je Spielbergu in na svoje presenečenje dobil takojšen odgovor. "Navdušil se je nad njo. Zgodba je res čudovita."

Čeprav se je s tem projektom že skoraj desetletje ukvarjala filmska hiša 20th Century Fox in poskušala k realizaciji pritegniti različne filmske ustvarjalce, se je Spielberg odločil, da ga izpelje kar sam. K ponovni predelavi scenarija Jona Cohena je pritegnil pisca Scotta Franka. Dickova kratka zgodba Minority Report je bila prvič objavljena v reviji Fantastic Universe leta 1956. Zdaj legendarni pisatelj znanstveno fantastične zvrsti Philip K. Dick je v petdesetih in šestdesetih letih napisal na stotine kratkih zgodb, ki niso bile nikoli objavljene, če pa so bile, niso dosegle komercialnega uspeha. Umrl je le nekaj tednov pred premiero prvega filma, ki temelji na njegovem romanu Ali androidi sanjajo električne ovce (edini, ki ga imamo v slovenskem prevodu), Iztrebljevalec (Blade Runner) Ridleya Scotta. Film je dosegel kultno slavo, pisateljeva plodna in bogata domišljija, ki gradi na kritični, socialno-družbeni tendenci, pa še vedno navdušuje generacije pisateljev in filmskih ustvarjalcev. Philip K. Dick je svetu v svojih romanih in kratkih zgodbah postavil vrsto vprašanj, ki se z nenehnim razvojem družbe in tehnologije le še poglabljajo.

Rezervoar Mislecev

Že takoj na začetku priprav za snemanje se je Spielberg odločil, da bo vizualna podoba filma skupinsko delo mnogih strokovnjakov z različnih področij. V tako imenovanem rezervoarju mislecev je zbral vodilne ljudi s področij tehnologije, okolja, borbe proti zločinu, medicine, zdravstvenega varstva, socialnih del, transporta, računalništva. Povabil jih je v hotel v Santa Monici in prisluhnil njihovim zamislim in videnjem, kakšen bo ta svet več kot 50 let v prihodnosti. Med drugimi sta se povabilu odzvala načrtovalec urbane arhitekture John Underkoffler in pisatelj Douglas Coupland (Generacija X). Sproščen pogovor je zajel vse, od napredka v medicini, do predvidevanj, kako si bodo v prihodnosti ljudje čistili zobe, kako se bodo vozili na delo in domov, kakšna bo videti arhitektura, umetnost... Vsi pa so se strinjali s predvidevanjem, da bo človek soočen z vedno večjo izgubo zasebnosti. "Vzrok temu ni težnja, da bi ljudje vohljali drug za drugim," trdi scenarist Scott Frank, "temveč potreba prodati čim več in na čim cenejši način. Predvidevanje, da bo v prihodnosti z računalniškim odčitavanjem očesne mrežnice mogoče nadzorovati gibanje vsakega posameznika, sploh ni za lase privlečeno. Sledili nam bodo, da bi nam na vsakem koraku, ob vsaki priložnosti poskušali čim več prodati."

"Dejstvo je, da se je Orwellova prerokba o Velikem bratu, ki nas opazuje, že uresničila in da bo tista skromna zasebnost, ki jo še imamo, čez dvajset, trideset let izpuhtela. Tehnološki napredek bo omogočal sistemu prisile, da vidi skozi zidove, strehe, da se prikrade v sleherni kotiček naše zasebnosti, v svetišče naših družin," dodaja režiser Spielberg. Ta grožnja, ki je veliko bolj srhljiva in oprijemljiva, je v njegovem filmu nadomestila grožnjo naravnih katastrof in vojn, ki sicer tvorijo ogrodje številnih drugih futurističnih filmov.

Vizualna podoba Posebnega sporočila je bila zaupana mojstrom studia Industrial Light & Magic pod vodstvom Scotta Farrarja. Za svoje delo pri Spielbergovi A. I. je bil nominiran za oskarja. Scott je ustvaril obsežno zbirko notranjih in zunanjih okolij za Posebno poročilo in razvil povsem novo programsko opremo za oblikovanje tridimenzionalnih računalniških likov. Vsekakor pa je eden najbolj občudovanih dosežkov njegov transportni sistem Mag-Lev, ki v panoramskih posnetkih kaže zapletenost prevoza v Washingtonu v prihodnosti. Gre za podobo mesta, v katerem se kopičijo visoke stavbe, ga ovijajo stebri pare in prepredajo neskončne linije cest, po katerih mrgoli vozil vseh vrst. Posebnost transportnega sistema Mag-Lev je horizontalni "cestni" sistem, ki se tekoče vključuje in povezuje z vertikalnim sistemom, ki poteka ob stenah orjaških stavb, skozi njih in se hip nato spet nemoteno vključi v vodoravni, našim hitrim cestam podobni sistem. Poteka v različnih, vrtoglavo visokih nivojih, toda kljub zapletenosti nesreč ni, saj je računalniško nadzorovan in voden. Pešcev ni, edini, ki se pojavi zunaj vozila, je John Anderton (Cruise), ki mora med vertikalno vožnjo skočiti z enega vozila na drugega. Farrar je vztrajal pri kombinaciji starega (zdaj obstoječega) z novim. Zato je računalniško nadgradil posnetke Washingtona iz zraka in pri tem pazil, da sožitje domišljije prihodnosti grobo ne zatre linij preteklosti. "Izziv je bil v tem, da ne glede na to, kako zelo moderno, pretirano orjaško ali subtilno oblikovano bo vse skupaj, ne sme delovati kot tujek, kot gnojna rana, ki vsakogar zbode v oči," se spominja Farrar. Največ truda je s sodelavci namenil čimbolj verjetnemu sovpadanju ozadja resničnega mesta z dodatki futurističnih stavb, mostov, cestnih vozlov in podobnega, česar bo Washington v takšnih ali drugačnih oblikah nekoč deležen.

Druga težavna naloga, ki jo je IL&M izvrstno uresničil, je bila notranjost prostrane, masivne ječe prihodnosti, imenovane Dvorana za pridržanje zločincev, v kateri jetniki Predzločina vegetirajo v stanju, podobnem komi, in v katerem jim v nedogled predvajajo prizore njihovih zločinov. Spielberg in Alex McDowell sta se odločila za model ječe Pentopticon iz 19. stoletja, v kateri je osrednji stolp obdan z jetniškimi celicami, vse skupaj pa sta oblikovala v Dvorano za pridržanje Predzločina. "Na temeljih te starodavne, več kot sto let stare ječe, sva zgradila prostor s svetlečimi kapsulami popolnih oblik, v katerih so obsojeni nekako 'hladno shranjeni'," opisuje McDowell. Prvotna zamisel, s katero je prišel na dan Spielberg, je bila, da je ogromen prostor napolnjen z nagrobniki. Ti bi se v določenem trenutku kot pokrov dvignili s tal in razkrili očem skrit prostor, v katerem so hibernetično shranjeni ljudje naloženi drug na drugem, eden zraven drugega.

Pred kamero...

Tom Cruise je svojo bogato kariero začel leta 1981 s prvencem Taps. Dvajset let pozneje ne kaže, da bi se utrudil ali naveličal posla v filmski industriji.

Osemdeseta so bila zanj leta, ko je sprejel vlogo, za katero je bil prvič nominiran za zlati globus (Risky Business, 1983), in vlogo Mavericka v eni največjih uspešnic tistega desetletja, Top Gun. Slednja ga je utrdila na lestvici najuspešnejših mladih hollywoodskih igralcev in mu odprla pot do Rain Mana, Barve denarja (S Paulom Newmanom), Rojen 4. julija (nominacija za oskarja, prejel zlati globus za glavno vlogo), Legende, Koktajla, Dni grmenja, Oddaljenih obzorij, Firme, Intervjuja z vampirjem (z Bradom Pittom) in številnih drugih.

Začetek devetdesetih je zaznamoval z odlično vlogo v vojaškem trilerju Zadnji dobri možje, v katerem je bil njegov soigralec Jack Nicholson, in z še eno nominacijo za zlati globus. Leta 1993 je s partnerico Paulo Wagner ustanovil produkcijsko firmo Cruise/Wagner Productions, pod okriljem katere je leta 1996 posnel akcijsko uspešnico Misija: Nemogoče v režiji Briana De Palme. Istega leta je s scenaristom in režiserjem Cameronom Crowom posnel Jerryja McGuireja, ki mu je prinesel drugo nominacijo za oskarja in drugi zlati globus. Zgodba se je ponovila leta 1999, ko je bil za stransko vlogo v Magnoliji tretjič niminiran za oskarja in osvojil tretji zlati globus. Med njegove zadnje uspehe sodi drugi del akcijske uspešnice Misija: Nemogoče (režija John Woo), produkcija srhljivke The Others (z Nicole Kidman v glavni vlogi) in drugo sodelovanje s Cameronom Crowom v romantičnem trilerju Vanilla Sky.

Mladi Irec Colin Farrell je po mnenju mnogih kritikov eden najobetavnejših mladih ameriških igralcev. Nase je opozoril z vlogo v filmu Tigerland Joela Schumacherja, v katerem je za upodobitev surovega teksaškega rekruta v času vietnamske vojne prejel nagrado za najboljšo vlogo s strani bostonskega združenja kritikov. Pred kratkim smo ga videli v vojni drami Hartova vojna ob strani Bruca Willisa.

Zanimivo je, da si je od nekdaj želel slediti očetovim stopinjam in postati igralec nogometa. Kmalu po najstniški dobi pa ga je pritegnila igra in vpisal se je v Gaietyjevo šolo dramske igre v Dublinu. Zaigral je v tv miniseriji Deirdre Purcell Falling for a Dancer in dobil glavno vlogo v BBC-jevi nanizanki Ballykissangel. Njegova prva filmska vloga je bila v režiserskem prvencu Tima Rotha The War Zone.

Pred Harovo vojno je zaigral v gangsterski drami režiserja Thaddeusa O'Sullivana Ordinary Decent Criminal, v kateri je bil njegov soigralec Kevin Spacey. Njegova naslednja upodobitev pa je lik Jesseja Jamesa v prihajajočem American Outlaws in zatem še vloga v filmu The Farm Jamesa Foleyja z Al Pacinom ter v trilerju The Phone Booth, ki ga bo znova združil z režiserjem Joelom Schumacherjem.

Samantha Morton je pred kratkim zaigrala v filmih Jesus' Son Alison McLeanove in ob strani Seana Penna v Sweet and Lowdown Woodyja Allena. Z vlogo v slednjem je bila leta 2000 nominirana za oskarja.

Na velikem platnu je debitirana v filmu Under the Skin Carine Adlerjeve; vloga ji je prinesla iskreno odobravanje kritikov in nominacijo za najboljšo igralko s strani bostonskih filmskih kritikov. Med opaznejše vloge sodijo njene upodobitve v filmih Boswell for the Defence Bruca Beresforda, Pandaemonium Juliena Templa, Eden Amosa Gitaeja, This is the Sea (ob strani Gabriela Byrna) ter Dreaming of Joseph Lees z Rupertom Gravesom.

Njena naslednja vloga bo v drami East of Harlem Jima Sheridana.

Komentarji

27.11. 2004 ob 17:16

moška zasedba igralcev je skor najboljša kar se jih da dobit!! čeprov je je film mal čudaški ni tok slab (zarad igralcov)!!!

— nadjakerzan@email.si
22.6. 2016 ob 13:45

the best of best

— lionel

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.