Kolosej
Film distribucije Blitz Film Video Distribution

Polnoč v Parizu

fantazijski romantični
Podnapisi
Na sporedu od: 24.11.2011, Kolosej Ljubljana
1h 34min / 94min
Leto: 2011
Država: Španija, ZDA
Jezik: angleščina, francoščina, španščina
Scenarij: Woody Allen
Režija: Woody Allen
Režiser usodnih ljubezenskih zgodb Ljubezen v Barceloni in Zadnji udarec sledi mladima ameriškima zaročencema Gilu in Inez na službeni poti v Parizu. Inez se osredotoča na turistično podobo mesta, pisatelj Gil pa med polnočnimi sprehodi išče navdih za svojo novo knjigo. Nenavadno odkritje ga popelje v osrčje zlate dobe večnega mesta romantike, kjer spozna številne literarne in druge umetniške ikone. Toda nova življenjska spoznanja vedno bolj bremenijo Gilov odnos z Inez.

Romantična komedija o družini, ki se poda v Pariz po poslih, in o dvojici mladih, ki se nameravata na jesen poročiti, pa sta deležna izkušenj, ki jima spremenijo življenje. O mladeniču, ki ima Pariz neznansko rad, in o naših iluzijah, da bi bilo živeti v čevljih nekoga drugega precej bolje.

O snemanju filma

Celo tistim, ki niso nikdar obiskali Pariz, je že samo ime mesta precej več kot zgolj metafora za čarobnost – pravzaprav je skorajda sinonim zanjo. V vsakem primeru ni boljšega kraja na svetu, ki bi ga Woody Allen lahko izbral za svojo novo komedijo: mesto je polno edinstvene mitologije in dediščine; slavi po neverjetni lepoti svojih ulic, bulvarjev in vrtov, pa po razkošju, ki ga najdemo v notranjosti nekaterih največjih muzejev na svetu. Povsod je čutiti spoj njegove zgodovine, pomembnih političnih in kulturnih dogodkov ter žara njegovih restavracij in kavarnic. Preteklost še vedno sije z vso močjo, zaradi česar je Pariz kot nalašč za zgodbo o možakarju, ki skuša obuditi svoja stara čustva in najti navdih, da se ozre na svoje življenje.

Polnoč v Parizu je Allenovo ljubezensko pismo mestu luči, ki ga režiser dojema – poleg New Yorka – kot enega najveličastnejših svetovnih mest. »Seveda sem do New Yorka pristranski, ker sem se tam rodil in odraščal,« pravi. »A če ne bi živel v New Yorku, bi živel v Parizu.«

Gre za drugi film, ki ga je po komediji Everyone Say I Love You posnel tam: »Grozno uživam, ko gledalcem Pariz predstavljam skozi svoje oči. Podobno kot pri New Yorku, ki ga predstavljam na sebi svojstven način, drugi Pariz predstavljajo povsem drugače kot jaz. Jaz ga hočem pokazati po svoje in ga nadgraditi z lastnimi občutki, ki jih imam do mesta.«

Allen se je v Pariz zaljubil med snemanjem svojega scenarističnega in igralskega prvenca What's New Pussycat. Podobno kot junak Polnoči v Parizu Gil si očita, da po snemanju ni ostal v Parizu, kot nekateri sodelavci so: »Tista pustolovščina je bila zame takrat prehuda,« se spominja. »Če pomislim, bi lahko ostal ali si vsaj najel začasno stanovanje in bival malo tu, malo tam – pa tega nisem storil, in zaradi tega se hudo kesam.«

Zgodba se začne, ko se Gil (Owen Wilson) in njegova zaročenka Inez (Rachel McAdams) z njenim očetom Johnom (Kurt Fuller) in mamo Helen (Mimi Kennedy) odpravita v Pariz. John je konservativen poslovnež, ki namerava v Parizu skleniti pomemben posel, in svojega nezadovoljstva z Gilom niti ne skriva, saj se mu ne zdi vreden njegove hčere. Namesto da bi se spopadel z bolj donosnim poslom doma, se Gil ukvarja s pisanjem romana, zaradi česar je v Johnovih očeh še bolj nezanesljiv.

Obisk Pariza v Gilu sproži spomine na njegove nekdanje literarne ambicije: »Gil je v svojih dvajsetih živel v Parizu in je na mesto romantično navezan,« pravi Wilson. »Zanj je bil to čas, ko je šele začel svoje profesionalno življenje; ko je razmišljal o tem, kaj vse bo v življenju dosegel. Takrat se je znašel pred razpotjem. Zdaj, ko je spet tam, razmišlja o poti, na katero se tistikrat ni bil podal.«

Allen si je Gila sprva zamislil kot intelektualca z vzhodne obale ZDA, a si je premislil, ko je za iskanje igralcev zadolžena Juliet Taylor za vlogo predlagala Owna Wilsona. »Zdelo se mi je, da bi znal biti Owen očarljiv in zabaven, a sem se bal, da za ta lik ni dovolj 'vzhoden',« razlaga režiser. Pa je uvidel, da bi dejstvo, da prihaja iz Kalifornije, lik samo še obogatilo, zato ga je na novo napisal in ga ponudil Wilsonu, ki je vlogo rade volje sprejel.

»Owen je rojen igralec,« trdi Allen. »Ne zveni kot nekdo, ki igra; zveni kot običajen človek, ki se znajde v določenem položaju, in to me vedno zelo pritegne. Neverjetno zabaven je, krasen nagon za komedijo ima, podobnega mojemu, a hkrati čudovito svojstvenega. Svetlolas Teksačan je, nekakšen junak slehernika; junak, kakršnih se spominjamo s fotografij iz prve svetovne vojne, zraven pa ima dar, da nas zabava. To je redka kombinacija in zdelo se mi je, da bi bila krasna za to vlogo.«

Rachel McAdams igra Gilovo zaročenko Inez: »Vajena je, da je vse po njenem,« jo opiše igralka. »Točno ve, kaj hoče. Zaljubljena je v Gila – ali je tako vsaj prepričana – in zato morda ne razmišlja preveč o tem, kakšen je njun odnos. Zdi se ji, da je Gil prima poba, dobra partija in zanesljiv, če bo le še naprej pisal scenarije in jima bo v ZDA omogočeno lagodno življenje. Ne moti jo, da se ukvarja s pisanjem romana, če je to zgolj postranski konjiček; ne spodbuja pa ga, da bi iz tega razvil kaj več.«

Allen ima za McAdamsovo same pohvalne besede. »Rachel so zadeve jasne. Zabavna je, kadar mora biti zabavna, in resna, kadar mora biti resna. Brez izjeme daje vtis resničnosti; ne pretirava z igranjem in na platnu je eno samo življenje,« razlaga režiser, Wilson pa dodaja: »Zaradi Racheline upodobitve sem dojel, kako Inez svojo zabavno žilico uporablja, da prek spolnosti manipulira z Gilom. Rachel ima krasen smisel za humor in natančno je vedela, kako odigrati tiste prizore.«

McAdamsova in Wilson po filmu Wedding Crashers sodelujeta že v drugo – in spet sta par: »Veselila sem se ponovnega snemanja z Ownom, saj sva se nazadnje silno zabavala,« pravi Rachel. »Pri tem filmu gre za bolj antagonistično razmerje kot pri prejšnjem, pa sem bila prav radovedna, kako se bo izteklo. Lika se tokrat ne razumeta najbolje – midva pa sva se. Spet.«

V Parizu Gil spozna Adriano (Marion Cotillard), prelepo in nadobudno modno oblikovalko, ki je bila ljubica in muza prenekaterih slavnih umetnikov: »Adriana ne ve, kam spada; še vedno išče svoj prostor pod soncem,« pravi Cotillardova. »Umetnike občuduje, ker živijo v neomejenem svetu in jih njihova domišljija ponese na neverjetne kraje. Tudi sama mora sanjati.« Allen dodaja: »Obstajajo posebne ženske, ki so jih umetniki vedno znova slikali; ženske, ki so z umetniki živele in jih izdatno podpirale. Adriana ni zgolj lepa; je tudi bistra in nekdo, ki lahko umetnikom priskrbi močno ustvarjalno slo – s svojim mnenjem, podporo, ko so pobiti, spodbudo, ko jo potrebujejo, in odkrito kritiko. V mnogih primerih je to za oba bogat odnos.«

Vloga Adriane je bila oskarjevki Cotillardovi (La vie en rose) pisana na kožo. Samo pogledamo jo, pa je jasno, kako je postala predmet poželenja mnogih pomembnežev. »Marion ima prirojeno karizmo,« meni Allen. »Iz najbolj običajnih trenutkov in dialogov zna pričarati zanimive prizore, saj je tudi sama neznansko zanimiva igralka. Lep, zanimiv obraz ima; nikoli se ne naveličam zreti vanj. Opazil sem tudi, da si zna hitro in z lahkoto nadeti katero koli želeno čustvo.

Gil Adriano pritegne takoj, ko sliši nekaj prvih stavkov iz njegovega nastajajočega romana: »Vedno je imela občutek, da ne pripada obdobju, v katerem živi; zdi se ji, da ji je Gil v tem podoben,« pravi igralka. »V njem prepozna sebe.«

Gil je seveda presrečen, da lahko pritegne pozornost tako lepe ženske, in počaščen, da je njegovo pisanje všeč muzo takšnih in tolikšnih umetnikov. Adriana ga vse bolj zanima, pri tem pa se množijo njegovi dvomi glede odnosa z Inez: »Saj ga Inez očara,« pravi Wilson, »toda opaža, da se njuna mnenja o skupnem življenju in o tem, kaj naj bi on počel, vse bolj razhajajo. Je to sploh prava oseba zanj?«

Medtem Inez čas prebija s Paulom (Michael Sheen), čednim intelektualcem, ki je v Parizu, kamor je prišel predavati na Sorbono, s svojo ženo Carol (Nina Arianda). Inez je bila v Paula zatreskana že na kolidžu in se ji zdi bister in očarljiv, Gilu pa se zdi neznosno napihnjen in ga ne prenese. Ker je Gil prezaposlen s pisanjem romana in z Adriano, Paul izkoristi priložnost in začne osvajati Inez, kar je Sheenu ponudilo priložnost, da vlogo uravnoteži: »Michael je moral odigrati namišljenega intelektualca in pravega intelektualca – obe inačici; in takoj mu je uspelo,« ga pohvali režiser.

Vrhunec Paulove bahavosti je morda njegov prepir z vodičko v Rodinovem muzeju, ki jo igra sama prva dama Francije Carla Bruni. Allen ji je vlogo ponudil domala v šali, ko je bil z ženo in sestro k Brunijevi in njenemu možu, predsedniku Francoske republike Nicolasu Sarkozyju, povabljen na zajtrk: »Rekel sem ji, da ji ne bom vzel preveč časa in da ji ne bo treba na vaje – da naj samo pride na par dni snemanja,« se spominja Allen. »Pa je odvrnila, da bi bilo to zabavno. Da bo imela kaj povedati svojim vnukom.«

Owen Wilson je bil navdušen, kako stvarna je bila Brunijeva: »Do mene in celotne ekipe je bila silno prijazna in prijetna. Čudovito predstavlja svojo državo.«

Kot je tipično za filme Woodyja Allena, so stranske vloge zasedli izjemni igralci – od Adriena Brodya in Kathy Bates do nadarjenih novincev Coreyja Stolla, Nine Arianda, Toma Hiddlestona, Alison Pill in Lée Seydoux.

Kot prizorišča so služili nekateri najbolj oboževani predeli Pariza, kot so knjigarna Shakespeare & Co., posestvo in Dvorana ogledal v Versaillesu, Monetovi vrtovi v Givernyju, sloviti muzeji, bolšji trgi Paul Bert, ulica Rue Montagne St. Genevieve, vrt Jeana XXXIII. ob katedrali Notre Dame, most Aleksandra III....: »Pravi posladek je bilo preživeti nekaj časa na krajih, na katerih običajno vrvi od turistov – zgolj z nekaj člani ekipe in igralci, ki tavajo naokoli, kot bi bili sami,« se pohvali McAdamsova. »Naravnost čarobno je bilo.«

Vse Allenove komedije prežemajo temačne teme; Polnoč v Parizu je za spremembo precej bolj veder. »Verjetno bodo v mojih filmih temačne teme vedno prisotne, saj so prisotne tudi v mojem življenju,« pravi režiser; »a pri tem filmu jih ne bezam na plano. Tokrat sta ton in poudarek bolj romantična in lahkotna.«

»Po moje film ne bi mogel biti bolj poln upanja,« sklene Wilson. »In občutka, da so v Parizu na voljo neomejene možnosti. Temu poje slavo naš film.«

O igralcih

Kathy Bates (Gert) je bila že večkrat nagrajena za delo v gledališču, na filmskem platnu in TV. Za obsedeno oboževalko v Reinerjevi srhljivki Misery po romanu Stephena Kinga je dobila oskarja in zlati globus; za film Primary Colors je bila v igri za oskarja, zlati globus, bafto, nagradi Ceha igralcev in po izboru kritikov, v tretje pa se je za oskarja potegovala za vlogo v komediji About Schmidt, za katero je sicer osvojila zlati globus. Za več nagrad je bila v igri tudi s filmom Fried Green Tomatoes, sicer pa ima za seboj filme, kot so Valentine’s Day, Chéri, Revolutionary Road, The Day the Earth Stood Still, P.S. I Love You, Failure to Launch, Little Black Book, Dragonfly, The War at Home, Dolores Claiborne, A Home of Our Own, Prelude to a Kiss, Shadows and Fog, Dick Tracy, Men Don’t Leave, Jimmy Dean, Taking Off, Bee Movie, Charlotte’s Web, The Golden Compass

Trenutno snema filma A Little Bit of Heaven in Wedlocked in ima glavno vlogo v TV nanizanki Harry’s Law Davida E. Kelleyja; na TV je igrala še v miniseriji Alice, muzikalu Annie, serijah 3rd Rock from the Sun in Six Feet Under ter v TV filmih The Late Shift (zlati globus), My Sister’s Keeper, Warm Springs (za vse našteto je bila v igri za še več nagrad) in Ambulance Girl, ki ga je tudi režirala.

Nase je najprej opozorila na newyorških gledaliških odrih, je pa cenjena tudi kot režiserka – njen TV film Dash and Lilly s Samom Shepardom in Judy Davis je bil v igri za devet emmyjev, režirala je pet epizod serije Six Feet Under, pa epizode serij Oz, NYPD Blue in Homicide: Life on the Street.

Adrien Brody (Salvador) se ponaša z oskarjem za vlogo preživele žrtve holokavsta v drami The Pianist Romana Polanskega – pri tem je najmlajši dobitnik te nagrade v kategoriji glavnih igralcev, za vlogo pa so deževale še druge nagrade in nominacije, med njimi tudi francoski cezar.

Pred kratkim je posnel filme High School, Wrecked in Detachment, sicer pa je nase prvič opozoril v Soderberghovem King of the Hill in nato nastopil v dveh filmih Erica Brossa Ten Benny in Restaurant. Med drugimi so ga režirali Peter Jackson (King Kong), Ken Loach (Bread And Roses), Wes Anderson (The Darjeeling Limited), Barry Levinson (Liberty Heights), Spike Lee (Summer of Sam), Terrence Malick (The Thin Red Line)…

Carla Bruni (muzejska kuratorka) se je iz rodne Italije v Francijo preselila kot otrok in pri 19-ih začela služiti kot manekenka, leta 2000 pa se je posvetila pevski karieri; pesmi z drugega albuma je zložila sama.

Leta 2008 se je poročila s predsednikom Francoske republike Nicolasom Sarkozyjem in že naslednje leto postala ambasadorka Unicefa, Unaidsa in sklada Global Fund, nato pa ustanovila sklad Carle Bruni-Sarkozy za spodbujanje dostopa do kulture, izobrazbe in znanja za ljudi v slabšem položaju. Tudi po poroki nadaljuje z glasbeno kariero.

Marion Cotillard (Adriana), mednarodno priznana oskarjevka slovi po popolni predanosti filmski umetnosti in sprejemanju zahtevnih vlog. Pred kratkim smo jo videli v drami Inception, igra v Canetovem Little White Lies in v Soderberghovem Contagion.

Hvalospeve si je prislužila kot legendarna Edith Piaf v biografskem La vie en rose, ki ji je kot drugi igralki v francosko govorečem filmu prinesla oskarja, za vlogo pa je dobila tudi bafto, zlati globus in drugega cezarja ter se potegovala za kopico drugih nagrad. Leta 2010 je Parižanka dobila odličje za prispevek k francoski kulturi.

Med drugimi je igrala tudi v francoski seriji Taxi Luca Bessona, v Love Me If You Dare, Big Fish, A Very Long Engagement (prvi cezar), A Good Year, Public Enemies in v muzikalu Nine.

Rachel McAdams (Inez) velja za eno najboljših mladih igralk. Kanadčanka je nase opozorila v komediji Mean Girls in nato nastopila v Cassavetesovem The Notebook, v filmih Wedding Crashers, Red Eye, The Family Stone, Married Life, The Lucky Ones, The Time Traveller, Sherlock Holmes in Morning Glory; pred kratkim je končala snemanje romantične komedije The Wow. Trenutno z Benom Affleckom in Javierjem Bardemom snema novi projekt Terrencea Malicka.

Michael Sheen (Paul) velja za enega najbolj nadarjenih britanskih igralcev svoje generacije tako v gledališču kot na malih in velikih zaslonih. Trenutno v TV filmu The Special Relationship, zadnjem iz trilogije Petra Morgana (pred tem še The Deal in The Queen), igra Tonyja Blaira, med drugimi pa je posnel filme Underworld, Underworld: Rise of the Lycans, The Damned United, Alice in Wonderland, New Moon, The Kingdom of Heaven, Blood Diamond, Laws of Attraction, The Music Within, Heartlands, Dirty Filthy Love, Bright Young Things, Frost/Nixon, Tron: Legacy

Owen Wilson(Gil), eden bolj uspešnih igralcev svoje generacije, se ponaša z velikimi uspešnicami in neodvisnimi biseri – med drugimi je pred kratkim igral v romantični komediji James L. Brooksa How Do You Know, pa v Little Fockers, Marley & Me, Night at The Museum, Night at The Museum 2: Battle of the Smithsonian, Wedding Crashers, You, Me and Dupree, The Darjeeling Limited, The Life Aquatic With Steve Zissou, The Royal Tenenbaums (s soscenaristom Andersonom sta bila v igri za oskarja za izviren scenarij), Rushmore (tudi soscenarist in koproducent), Bottle Rocket (tudi soscenarist), Starsky & Hutch, Zoolander, Behind Enemy Lines, I Spy, Armageddon, The Cable Guy… Bil je koproducent filma As Good as it Gets.

Trenutno s Stevom Martinom in Anjelico Huston snema The Big Year ter (spet) posoja glas v risankah Cars 2 in Turkeys, potem ko je glas posodil že likom v risankah Cars, Fantastic Mr. Fox in Marmaduke.

O ustvarjalcih

Woody Allen (režiser/scenarist) je bil kot režiser doslej šestkrat v igri za oskarja – kipec je dobil za film Annie Hall. Za oskarja za najboljši izvirni scenarij se je potegoval štirinajstkrat – dobil je dva, za Annie Hall in Hannah and Her Sisters. Enkrat je bil nominiran za najboljšega glavnega igralca in z dvema filmoma se je potegoval za oskarja za najboljši film – nagrado je odnesel le za Annie Hall.

Letty Aronson (producentka) je za Allena producirala že filme You Will Meet a Tall Dark Stranger, Whatever Works, Vicky Cristina Barcelona, Cassandra’s Dream, Scoop, Match Point, Melinda and Melinda, Hollywood Ending in The Curse of the Jade Scorpion, sicer pa je z njim sodelovala tudi kot izvršna producentka (Don’t Drink The Water, Bullets Over Broadway, Mighty Aphrodite, Sweet and Lowdown) in koproducentka (Everyone Says I Love You, Celebrity, Deconstructing Harry, Small Time Crooks).

Poleg tega je bila izvršna producentka pri filmih The Spanish Prisoner Davida Mameta, Into My Heart in Women Talking Dirty za Rocket Pictures Eltona Johna ter pri več gledaliških predstavah in TV oddajah (Saturday Night Live, The Robert Klein Comedy Hour) .

Stephen Tenenbaum (producent) je za Allena produciral filme You Will Meet a Tall Dark Stranger, Whatever Works, Vicky Cristina Barcelona, Cassandra’s Dream in bil izvršni producent njegovih Scoop, Match Point, Melinda and Melinda, Anything Else, Hollywood Ending in The Curse of the Jade Scorpion.

Tenenbaum je kariero v zabavnem poslu začel kot finančni svetovalec klientov – med njimi so bili The Beatles, Jimi Hendrix, Barbra Streisand, Bruce Springsteen, Percy Faith, the Platters, Nat King Cole, Mario Lanza, Gilda Radner in Robin Williams – potem pa se je podal v producentske in menedžerske vode. Je namreč partner v podjetju, ki skrbi za kliente, kot so Woody Allen, Billy Crystal, Robin Williams in Alain Boubil, in producira filme – med drugimi Good Morning Vietnam, Arthur, Throw Momma from the Train, The Greatest Game Ever Played

Jaume Roures (producent) je soustanovitelj podjetja MEDIAPRO-IMAGINA, vodilnega na področju integrirani avdiovizualnih vsebin in enega od treh največjih producentov teh vsebin v Evropi. Produciral je že prek dvajset celovečercev in to z ustvarjalci, kot so Oliver Stone, Patricio Guzmán, Elías Querejeta in Pedro Almodóvar. Med drugimi je pomagal posneti filme Mondays in the Sun, La espalda del mundo, Asesinato en febrero, Salvador (Puig Antich), Comandante, Salvador Allende, Sa majesté Minor, The Secret Life of Words, Map of the Sounds of Tokyo…; za Allena je produciral že Vicky Cristina Barcelona in You Will Meet A Tall Dark Stranger.

Komentarji

18.11. 2011 ob 18:15

grozno bedn in neumn film!

— lala
23.11. 2011 ob 15:50

men sta najbol zanimiva zakonca Fitzgerald, pa carla bruni tud dobr odigra. drgač pa bi film ocenla tako tako. je dober, ampak bi bil pa lahko tud bolši.

— lechy
25.11. 2011 ob 14:10

Lahkoten, prijeten, za nezahtevno publiko, sproščujoč. Woody Allena je ponovno zaznamovala njegova ljubezen do swinga, tako kot se je pokazalo že v njegovem filmu Sweet and Lowdown.
Ne razumem pa, kako to, da sem jaz ta film videla že dobre štiri mesece nazaj? Zakaj traja toliko časa, da pride film v Kolosej? Kje je najnovejši film Polanskega, Carnage?

— charlotte
25.11. 2011 ob 20:34

zakaj ni napovednika (video) !?

— -napovednik!!!
25.11. 2011 ob 22:26

film je zelo dober, vendar ni za vsakega...gre bolj za inteligentno art romantično komedijo/dramo, za katero moraš tudi nekaj vedeti.

— blabla
26.11. 2011 ob 10:29

Eden najbolj dolgočasnih filmov v zadnjem času; daleč od neke romantične komedije.

— Saša
27.11. 2011 ob 9:17

Grozno dolgočasen film, brez vsebine in smisla. Na koncu res ne veš, kje ima rep in glavo. Kljub uspešni igralski zasedbi. ŽAL. Ne priporočam ogleda. :(

— gaby
29.11. 2011 ob 7:55

Gledal na Liffu. Luštn, čarobn film. Ni noben presežek, a dobiš za denar dovolj. Veliko Pariza in njegove zgodovine.

Super za na zmenek :-)

— Sebastjan
1.12. 2011 ob 9:35 zvezdica

Priporočam!

Vsekakor pa to ni neka neumna jeniferanistonska komedija.

Se v tem filmu skriva marsikaj v dialogih, ki so odlični. Od kritike republikancev, ameriškega načina življenja, itd.

Zelo prav pride, če imate kaj znanja o Parizu, slikarjih, Hemingwayu, .. Torej ste vsaj malo izobraženi in razgledani.

Drugače vam je verjetno film res lahko dolgočasen.

Torej za ljudi z okusom!

— Jan
1.12. 2011 ob 14:49

mogoče si bom ta filem pa res ogledal.. izgleda zelo živahen.. haha

— marmelada
2.12. 2011 ob 16:10 zvezdica

enostavno odlična zadeva za uživanje v preteklosti čudovitega pariza, za povrh pa še dobrodošel poduk: ko razčisti s preteklostjo, si uredi sedanjost in krene v lepšo prihosnost.
priporočam

— super
2.12. 2011 ob 16:39

Zakaj ga pa ni v kranju v koloseju?

— Mare
3.12. 2011 ob 8:58

filem ima sigurno dobro zgodbo.. igralska zasedba pa tudi ni slaba.. owen wilson ruls :))

— zanimivo
3.12. 2011 ob 11:30 zvezdica

Včeraj smo si ogledali film, ki je sicer na prvi pogled lahkoten, a vendarle ponuja razmislek o percepciji trenutka v katerem živimo. Ker očitno za večino od nas Dali, Picasso, Fitzgerald, Papa,..., kot metafora za vse naše "sedanje življenje" postanejo vrednost šele v prihodnosti....
Ob poplavi čudovitih prizorov ljubega nam Pariza ter zgodovinskih osebnosti iz obdobja 20-ih in obdobja impresionizma, je sicer ne čisto tipično Woody Allenov-ski film več kot vreden ogleda.

— Karmen
5.12. 2011 ob 12:18

igralska zasedba je kar dobra film pa me po naslovnici ne privlači preveč!!!

— anarika
6.12. 2011 ob 15:32

Lahkotna in precej izvirna romantična komedija za tiste s ščepcem soli v glavi, predvsem če ljubijo 20 leta in Paris.

— Jaka
6.12. 2011 ob 21:28

JA SAM TO GLEDAO V TOKYU, OB POLNOČ. BIO JAK FILAM, JAPANCI UŽIVALI.

— Japanac
9.12. 2011 ob 0:00

Napovednik mi ni bil všeč.... ampak film je bil pa popolno nasprotje napovedniku. Obvezen ogled filma predvsem tistim, ki ste že bili v Parizu ali pa načtrujete njegov obisk :)

— Simon
14.12. 2011 ob 18:21

Meni je bil to zelo dobr film :).
<3

— Anna
16.12. 2011 ob 7:37

Dragi Woody,
hvala za odličen film.
Zaupaj mi, prosim, kje je tisto stopnišče na Montmartntru, da počakam na avto, ki bi me odpeljal na obisk k Gertrudi in njeni "une generation perdue" alias "Lost Generation".
Bravo Woody!

— Rolf
20.12. 2011 ob 12:12

obupen film, kr neki. začne se obetajoče, potem pa je vedno slabše.

— saša
25.12. 2011 ob 11:40

film je fantastičen! :) Woody je fantastičen scenarist in režiser. če nasploh poznaš njegovo delo in njegove filme iz preteklih let prepoznaš tipične Woody.jeve motive, ki se pojavljajo v njegovih zadnjih filmih. :) res, odličen film. poleg tega, da se skozi glavno vlogo prav vidi Woodyjev karakter. odlično!
ampak, ker gre za prefinjeno intelektualno komedijo je najbrž vsak ne bo razumel. sploh pa je Woodyjev humor nekaj posebnega in nekateri ga pač ne razumejo. :)
9/10

— Audacia
26.12. 2011 ob 12:22

Ti razgledan Jan, de gustibus non disputamus :)

— cha
26.12. 2011 ob 22:38

a ste normalni? polovica od vs vs je napisal FILEM
nepismeni ste

— la
4.1. 2012 ob 2:41

Me je malo presenetil, sam k sem videl da je tole režiral Woody Allen sem mislil da me bo pobralo. Razen glavnega igralca, ni tukaj namreč nič Woodyjevskega. Drugače pa malo preveč lahkotna komedija, bolj produkt hollywoodske mehanizacije, kot kaj drugega. Nič slabega ni v tem filmu, ampak tudi nič novega..

la: dej prosim te, ne bodi tak grammarnazi in si poglej kdaj svoje komentarje. Nobenih visokih ločil in pik, seveda najlažje je drugim težit..

— waterstone
26.1. 2012 ob 18:35

Jaz nad filmom nisem bila navdušena, mogoče sem tudi preveč pričakovala. Preseneča me nominacija za Oskarje. Če bi bil film v francoščini, bi verjetno izpadel veliko bolje, a ga takrat Oskarji niti povohali ne bi.

— teja
19.5. 2016 ob 11:57

Pariz je zelo lepo mesto

— slavi

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.