Mi še vedno nismo angeli

V filma spoznamo Nikolovo hčerko Sofijo, prikupno petnajstletno deklico. Sofija se začne zanimati za nasprotni spol, medtem ko patološko ljubosumni Nikola poskuša svojo edinko na vse načine zaščititi pred kakršnim koli vplivom moških in pri odvračanju morebitnih "kandidatov" ne izbira sredstev. Seveda to ni lahko, zlasti zato, ker sta Hudič in Angel ponovno stavila na "srečen ali nesrečen" konec te odbite komedije.

Igralska zasedba

Nikola Kojo - Nikola, filmografija

• Bal-Can-Can (2004) (v produkciji)
• Življenje je čudež (2004)
• Pornotelebajski (2004)
• Boomerang (2001)
• Sence spominov (2000)
• Mehanizem (2000)
• Nebeška vaba (1999)
• Kolesje (1999)
• Bela obleka (1999)
• Nož (1999)
• Do kosti (1998)
• Kupi mi Eliota (1998)
• Rane (1998)
• Balkanska pravila (1997)
• Minister (Suljo)
• Lepe vasi lepo gorijo (1996)
• Bolje bo (1994)
• Mi nismo angeli (1992)
• Policaj s Petlovega brda (1992)
• Tesna koža 4 (1991)
• Začetni udarec (1990)
• Ljubimo se 3 (1990)
• Kaj počneš zvečer (1988)
• Druga Žikova dinastija (1986)
• Ločitev za določen čas (1986)
• Žikova dinastija (1985)
• Kaj se zgodi, ko se ljubezen rodi (1984)
• Igmanski marš (1983)
• Moj oče za določen čas (1982)
• Delo za določen čas (1980)

Mirka Vasiljević - Sofija

Rojena 27. 09. 1990 v Beogradu. Z odličnim uspehom je končala sedmi razred osnovne šole "Kralj Petar I.". Pri petih letih je postala članica UMS, leta 2003 pa tudi njihov zaščitni znak.

Posnela je številne oglase (Hočem svoje igrišče, Gazzoza, Epson, Fujifilm, Tide, Mobilna telefonija BiH).

Leta 2002 je bila proglašena za mis na tekmovanju Mala princesa Jugoslavije". Na kanalu D je vodila oddajo BUM TRAS in UMS POP ROCK KIDS ter CITY KIDS na Pink TV. Bila je zaščitni obraz "Crvene zvezde" v kampanji "Tudi jaz sem Zvezdin navijač".

Končala je igralski tečaj pri Andreju Šepetkovskem. Govori špansko.

Srđan Todorović - Hudič, filmografija

• Sivi kamion rdeče barve (2004)
• Jagoda v supermarketu (2003)
• Mrtev hladen (2002)
• Absolutnih sto (2001)
• Vojna v živo (2000)
• Tandem (2000)
• Črna mačka, beli mačkon (1998)
• Tri palme za dve barabi in ribico (1998)
• Trije poletni dnevi (1997)
• Podzemlje (1995)
• Bizantinsko modro (1993)
• Črni bombnik (1992)
• Mi nismo angeli (1992)
• Mala (1991)
• Kako je propadel rock'n'roll (1989)
• Pozabljeni (1988)
• Zgodilo se je na današnji dan (1987)
• Že videno (1987)
• Oktoberfest (1987)
• Hey Babu Riba (1986)
• Ljubi me, ne ljubi me (1968)

Uroš Đurić - Angel

Umetnik, igralec, grafični oblikovalec in DJ. Študiral je umetnostno zgodovino na filozofski fakulteti v Beogradu. Diplomiral je leta 1992, leta 1998 pa končal podiplomski študij na likovni akademiji v Beogradu.

V zgodnjih osemdesetih letih je sodeloval v beograjskem punkovskem gibanju (Urban Guerilla). Po ustanovitvi avtonomističnega gibanja (1989) skupaj s Stevanom Markušem in objavi "Manifesta avtonomizma" leta 1994 je postal aktiven član beograjske umetniške scene. V svoji opazni mednarodni karieri je razstavljal v Bruslju, Ljubljani, Antwerpnu, Edinbourghu, Barceloni, na Dunaju, v Pragi, Chicagu, Parizu. Sodeloval je pri več dokumentarnih filmih ter underground stripovskih projektih. Od leta 1992 je sodelavec radia B92. Je ustanovitelj in član umetniškega združenja Remont.

Filmska ekipa

Srđan Dragojević /producent, scenarist in režiser/

Rojen 1. januarja 1963 v Beogradu. Leta 1987 je diplomiral iz klinične psihologije na filozofski fakulteti v Beogradu, leta 1992 pa iz filmske in TV-režije na fakulteti za dramske umetnosti. Objavil je tri zbirke poezije. Za prvo od njih z naslovom "Knjiga akcione poezije" (1986) je prejel nagrado Branko Radičević - najvišje nekdanje jugoslovansko priznanje za poezijo.

V obdobju 1987-1990 je urejal književne rubrike v časopisu "Student". Tekom leta 1993 je bil umetniški direktor "Beograd filma", med letoma 1997 in 1999 pa je delal kot asistent na fakulteti za dramske umetnosti v Beogradu.

Tri leta je preživel v Ameriki, kjer je pogodbeno delaL za produkcijsko hišo Miramax. Med tem časom je poleg angažmaja za delodajalce razvijal projekte za naslednje producente: PASHA" za "Studio Canal" in "Wild Bunch", "AFTER" za "Hart&Sharp Ent." in "THE BEAUTIFUL GAME" za "Really Useful Film". Upa, da bo po "JEŽEVCU" ("BODLJIKAVO PRASE") za nekaj časa prenehal z delom scenarista in požel "sadove" tega dela.

Pregled filmografije

Rane (1998)

Čeprav je Miloševićev režim film prepovedal, ga je videlo približno pol milijona gledalcev v Srbiji. Sodeloval je na več kot 30 mednarodnih filmskih festivalih ter prejel Grand Prix filmskega festivala v Stockholmu in nagrado FIPRESCI na mednarodnem filmskem festivalu v Solunu leta 1998.

Lepe vasi lepo gorijo (1996)

Prvi film o vojni v Bosni in prvi igrani film, ki je bil kdaj posnet v bližini vojnega območja. Videlo ga je več kot milijon gledalcev v Srbiji ter na območju nekdanje Jugoslavije. Prikazan je bil na več kot 30 mednarodnih filmskih festivalih, prejel 10 nagrad, od katerih je treba omeniti nagrade na mednarodnem festivalu v Sao Paolu, Stockholmu, Solunu, Minneapolisu. Film je prejel tudi nagrado žirije na festivalu v Angresu ter zlatega viteza na filmskem festivalu v Moskvi leta 1997. "Lepe vasi lepo gorijo" je bil jugoslovanski kandidat za oskarja. Ugledna britanska revija "Sight and Sound" ga je uvrstila med 30 najboljših vojnih filmov vseh časov.

Mi nismo angeli (1992)

Ta film, posnet kot diplomska naloga na fakulteti za dramske umetnosti, je prejel številne nagrade na domačih in tujih festivalih - prvo nagrado na umbrijskem filmskem festivalu v Perugii leta 1993, devet od skupaj 14 kristalnih prizem (domači oskar), med njimi tudi nagrado za najboljši film in režijo, ter domačo nagrado FIPRESCI za najboljši film leta. Kot nesporna kino uspešnica ostaja "Mi nismo angeli" tudi danes kultni film mnogih generacij z območja nekdanje Jugoslavije.