Kolosej
Film distribucije Fivia

Mesto greha

akcijski triler
V temnih kotičkih mesta lahko najdete marsikaj.
Na sporedu od: 9.6.2005, Kolosej Ljubljana
2h 6min / 126min
Leto: 2005
Država: ZDA
Scenarij: Robert Rodriguez, Frank Miller

Mesto greha Franka Millerja

Niti sanja se ti ne, kako si zašel v ta od boga pozabljeni kraj. Morda si zaspal na metroju in zgrešil svojo postajo. Pristal v tej luknji. Mogoče pravkar prebolevaš hudičevo težkega mačka. Niti sanja se ti ne.

Vsaj listnico imaš še vedno pri sebi. Po videzu domorodcev, tistih, ki še stojijo pokonci, je to pravi čudež.

Na ulici, ki je videti, kot da je nikoli ni našla sončna svetloba, je vroče kot v kotlu. Ker nimaš početi nič drugega, hodiš. Stopiš čez pijanduro, ki je obležal v lastnem kozlanju. Časopis, ki ga je prignal nenaden piš vetra, se ti ujame med noge. Tabloid je, tiste najslabše vrste, in na njem se suši kri.

Obcestni jarek je simfonija cigaretnih ogorkov.

Stopiš čez klateža. Tam, kjer je bilo nekdaj njegovo oko, tiči nož.

Morda si mrtev in v peklu. Morda je to konec.

Nato pa rohnenje motorja V8 raztrešči noč na tisoč koščkov. Obrneš se in strmiš v bleščečega, kot z razstavnega odra vzetega cadillaca '53, kako šine mimo več kot meter od tal. Veteran. Veličasten. Luči na repu se izgubljajo v daljavi.

Žvenket stekla nekaj ulic stran sproži vreščanje staromodnega alarma. Neki blaznež se krohota. Nočeš vedeti, zakaj.

Hodiš.

Za prvim vogalom jih zagledaš. Vlačuge. Veliko vlačug, ki ustavljajo vse, od zanikrnih poltovornjakov do patruljnih avtov. Toda te cipe niso otožne, otrdele, izmučene in od mamil izžete ženske, kakršne bi tu pričakoval. Ponosna bitja so. Vsaka izmed njih je samozavestna in lepa kot boginja. Oblečena okusno in brezhibno. Večina je oboroženih.

Ena ti pošlje nasmeh, ki ga začutiš v žepu. Osupljive so. Ne s tega sveta.

Hodiš. Hodiš in si morda prižgeš cigareto. Takšno, kot so jih kadili nekdaj. Brez filtra, ki reže po grlu. Popade te kašelj in odvržeš ogorek , ki se pridruži bratcem in sestricam v obcestnem jarku.

Prihajaš. Si na poti tja.

Hodiš. Pravzaprav nimaš nobenega pravega cilja. K vragu, torej. Zaželiš si piva. Opaziš napol osvetljen neonski napis nečesa, kar je videti kot najbolj zanikrna krčma na svetu. Stopiš do vrat. Varnostnik te premeri, kot da bi se od tebe širil neznosen smrad, toda spusti te noter. Vstopnine ni.

Vstopiš.

Luknja obupno zaudarja. Dim. Urin. Kozlanje. Beda, da ni hujše.

V enem od predelkov ždi tip z okrvavljenim obrazom, v drugem uboga para prosi ženo odpuščanja za bogve kaj. V tretjem je samo nekdo, zvrnjen na obraz. Kraj ni nič prida.

Pririneš se do šanka in naročiš zanikrno teksaško pivo. Brozgo ponosne Samotne zvezde. Nato ga zagledaš. Oder. Srce ti otrpne.

Luknja ima oder, madona. Takšnega za plesno predstavo. Eksotično plesno predstavo.

Srce se ti še kar obotavlja. Tole bo brez dvoma strahotno. Kakšna mišičasta babura vseh babur s prazno glavo in okamenelim srcem se bo zvijala in stresala za hordo obupanih bebčkov.

Zasliši se tiha glasba. Počasna. Otožna. Country. Tiste prijetne vrste.

Množica v hipu onemi. Na oder priplava angel.

Angel v podobi kavbojske deklice, ki počasi vihti laso in se giblje kot sanje. Njene oči so žalostne, nasmeh sladak. Njena postava je kot utešena fantazija. V tistem trenutku bi prisegel, da na vsem svetu ni ničesar grdega.

Dobrodošel v Mestu greha.
(Frank Miller, 2005)

Mesto greha

V mestu, ki ga naseljujejo otrdeli in vsega hudega vajeni, pokvarjeni, razočarani nad življenjem in ljudmi. Nekateri pravijo, da je temačno, drugi surovo, tretji ga imenujejo svoj dom. Sprijeni policaji, seksa vešče ženske, brezobzirni kriminalci. Nekatere žene maščevanje, drugi hlepijo po odrešitvi. In potem so tu nekateri, ki si želijo vsakega po malem. Svet nenavadnih in upornih junakov, ki se kljub vsemu trudijo storiti, kar je prav, v mestu, ki si prizadeva, da bi mu bilo vseeno.

Z izjemno ustvarjalno močjo in inovativnostjo sta Frank Miller in Robert Rodriguez iztrgala zgodbe Mesta greha naravnost iz stripa. Nato sta s strogim in brezkompromisnim digitalnim načinom filmanja zlepila te elementarne urbane zgodbe o bedakih, zgubah, herojih in deklinah na platno, ne da bi izgubila za trohico njihovega silhuetnega stripovskega izgleda in pretrganega ritma. Mesto greha je oživelo skozi svetlobo in senco s pomočjo odrezanih dialogov, stilizirane igre in vizualne inovativnosti.

Trije junaki Mesta greha

Osrednja zgodba Surovo slovo (The Hard Goodbye) spremlja Marva (Mickey Rourke), otrdelega kiklopskega uličnega pretepača in moškega, katerega vrsta je že zdavnaj izumrla. Njegov način bivanja na tem svetu je bil od nekdaj samo njegov in od nikogar drugega. V zanikrno hotelsko sobo popelje božansko lepotico Goldie, toda naslednjega jutra jo v postelji ob sebi najde umorjeno. Zdaj čisti mesto, da bi maščeval njeno smrt in izgubo edinega žarka ljubezni, ki ga je kdaj okusilo njegovo srce.

Nato je tu Dwightova (Clive Owen) zgodba Zajetno, mastno ubijanje (The Big Fat Kill), zgodba zasebnega preiskovalca in fotoreporterja, ki se vztrajno trudi pustiti težave za seboj, čeprav se ga te držijo kot klop. Ko skuša zaščititi nemočno točajko, usmeri nasilje k ženskam Starega mesta. Ko tam ubijejo pokvarjenega in sprijenega policaja, se Dwight, da bi obvaroval prijateljice med vladaricami noči, ne ustavi pred ničemer.

In končno je tu pripoved Johna Hartigana (Bruce Willis) Rumeni izrodek (That Yellow Bastard), poslednjega poštenega policaja in nekakšnega sira Galahada v Mestu greha. Izteka se zadnja ura njegovega službovanja v imenu pravice v tem preddverju pekla, ki mu doslej ni prišlo do živega. Toda dokončati mora še poslednjo nalogo in enkrat za vselej opraviti s pošastjo v podobi senatorjevega sina, sadističnega posiljevalca in morilca, ter rešiti enajstletno deklico. To opravi temeljito, glasno in brez obžalovanja... ter z nepričakovanimi posledicami.

Mesto greha se je rodilo leta 1991 iz vročično burne domišljije in izpod peresa mojstra modernega stripa Franka Millerja. Usojeno mu je bilo, da je postalo eno s strani kritikov najbolj hvaljenih del te zvrsti v svoji generaciji. Miller, pomemben in vitalen pobudnik modernega revolucionarnega pripovedništva v zvrsti stripa, si je trdno jedro oboževalcev in dobršen odmerek literarnega odobravanja ustvaril že pred njim - z delov pri Marvelovih stripih Daredevil in z vplivnim stripovskim romanom o Batmanu, The Dark Knight Returns. Nadalje je pop kulturo zaznamoval s kreacijo ninja ubijalke Elektre in samuraja prihodnosti Ronina.

Mesto greha je kraj, ki obstaja, dejansko in v prispodobi, v črno belem svetu, in je v enaki meri nepopustljivo in otrdelo tako s svojo zunanjo podobo kot z notranjim podoživljanjem. Osvetljujejo ga samo izjemno redki barvni prebliski. Hkrati je to kraj globokih in presunljivih nasprotij. Nasprotij med sprijenimi, podkupljivimi, oblasti željnimi in Satanu prodanimi na eni strani ter tistimi, ki se z zadnjimi močmi oklepajo moralnih načel, upanj in strtih sanj o ljubezni na drugi. Mesto greha je imaginarni metropolis, narisan ne le kot gnezdo zla, marveč kot kotel, v katerem kipijo razgaljena, surova hotenja, vzgibi in čustva. Poleg Johna Hartigana, ki je, z Millerjevimi besedami, edini in najbolj romantični junak, v Mestu greha ni superherojev; so samo neomajni in otrdeli moški, grozljivo surovi zločini, orožje, dekleta, ljubimci in premaganci, ki se iz trenutka v trenutek pehajo, da bi preživeli v njegovi temni, temni noči. Iz sličice v sličico so v belo obrobljenih podobah prepričali in osvojili mnoge, ki dotlej niso bili pristaši stripa.

Po slabih izkušnjah s Hollywoodom v devetdesetih je F. Miller prisegel, da nikoli več ne bo odstopil filmskih pravic za nobeno svoje delo, zlasti za Mesto greha. Toda Robert Rodriguez se ni pustil odgnati tako zlahka. Po neskončnem prepričevanju njegovega agenta, nato odvetnika in nazadnje Millerja samega, je napisal (kot sam meni, prevedel) scenarij po treh zgodbah tega stripa in povabil avtorja na neobvezno snemanje kratke uvodne sekvence v nekaj, kar bi lahko bilo film samo pod pogojem, če bo to dovolil Miller. Nastal je zdaj že legendarni uvodni prizor Stranka ima zmeraj prav (z Joshom Hartnettom in Marley Shelton), ki je Millerja prepričal, da je vredno poskusiti še enkrat. Tudi z njegovim predanim sodelovanjem. V filmu ga vidimo v prizoru z Marvom kot duhovnika v spovednici.

Osnoven in bistven del nastajanja filma je bilo snemanje pred tako imenovanim zelenim zaslonom, kjer igralci igrajo v "praznem" prostoru. Vsak prizor posebej, celo zorni kot posnetka in postavitev igralca(ev) je zasnovan natančno po prizoru iz stripa, dialogi, pripoved (vsakega junaka posebej) so preneseni na filmski trak v sozvočju z literarno predlogo. Naknadna digitalna obdelava in dodelava prizora je črno bela z natanko določenimi barvnimi dodatki rdeče, rumene, zelene in najredkeje modre barve; scenografija je dobesedno skopo in grafično - stripovsko - zamišljena in nato dokončana digitalno v enaki maniri. Ustvarjalcem je največ preglavic povzročala bela barva krvi; nazadnje je "najboljše rezultate" dosegla fluorescentna rdeča tekočina, ki je pri končni obdelavi filmskega traku dala kontrastno belo barvo na platnu.

Clive Owen o igranju pred "zelenim zaslonom":

Mesto greha je bilo nekaj drugega kot taisti način dela pri velikih spektakularnih filmih hollywoodske produkcije, kjer moraš reagirati na stvari, ki jih ne vidiš. Mesto greha je nekaj zelo prizemljenega, realnega v smislu, da smo skušali ustvariti (zaigrati) prizore iz stripa, za katere smo dobili celo nekaj skopih rekvizitov. Najpomembnejše pri vsem pa je, da smo skušali zajeti vzdušje, ki ga ima sam strip na bralca, na nas same in s tem posredno na gledalca filma. Po malo težjem začetku, ko se ti zdi, da igraš v nekakšnem neprodušnem mehurčku, sem se temu načinu dela hitro privadil, saj ti da zadoščenje, ko vidiš, da si ujel tisto, kar sam občutiš, ko bereš ta strip, tisto, kar sem si sam predstavljal, ko sem bral tekst v črno belem grafičnem "okvirčku".

Poleg zelenega zaslona pa je bilo pri produkciji poskrbljeno za vse, kar igralčevemu liku in krajevno časovnemu okviru daje prepoznaven pečat. Kostumografija Nine Proctor je popolna in domišljena do poslednje podrobnosti, avtomobili, ki jim Miller v stripu posveča veliko pozornost in vsi od prvega do zadnjega tudi časovno ustrezajo dogajanju, so bili skrb koordinatorja za transport Cecila Evansa. Najbolj ga je presenetil avto Rumenega izrodka (Yellow Bastard - Nick Stahl), saj je bil prepričan, da vozilo obstaja samo v Millerjevi domišljiji.

"Ko pa smo se nekega večera zbrali jaz in moja dva pomočnika Ron Chambers in Bobby Sconce," pripoveduje Evans, "je slednji stopil k meni in rekel: 'Se spomniš avta, za katerega si bil prepričan, da obstaja samo v Millerjevi domišljiji? To je pravi bugatti.'" Pojma ni imel, kaj je bugatti, zato je s pomočjo strokovnjaka za vizualne učinke Alexa Toaderja poiskal avtomobil in ugotovila sta, da gre za bugatti atlantic '57 C in da so po enega izdelali leta 1936, 1937 in 1938. Ker gre za avtomobil veličastnega videza, so iskali njegove replike ter prišli do presenetljivega odkritja, da ima enega priljubljeni televizijski voditelj Jay Leno. Sprva so ga kar v oddaji pred kamerami nameravali vprašati, ali bi bil pripravljen posoditi svoj avto Rumenemu izrodku za nekaj snemalnih dni, pa so od te zamisli odstopili. Našli so še enega v Los Angelesu, toda cena za tri ali štiri snemalne dneve bi bila neskromnih 250.000 $, zato je Miller bugattija zamenjal s cadillacom '36 limo, ki je videti kot velik gangsterski avto iz starih "noir" kriminalk. Vanj so posadili Rumenega izrodka.

Dwight vozi cadillaca '59 s pomično streho, Dallas vozi "malega" chevroleta '41, Wendy (v filmu) pa vozi porcheja spider, letnik '55, s pomično streho, čeprav v stripu sedi v starejši zverini (tam okoli leta 1946), toda vedno z registrsko tablico LEV 311, ki je poklon Millerjevi ljubljeni ženi Lynn E. Varley, ki ima rojstni dan 11. marca.

Junaki stripa na filmu

Clive Owen je Dwigt McCarthy, zagrizen zasebni preiskovalec in fotoreporter, mož, ki se kljub prizadevanju, da bi se ognil težavam, neprestano zapleta vanje. Po umoru si priskrbi nov obraz, toda svojega karakterja ne more spremeniti. Mesto greha ga znova potegne vase in tokrat se mu, njemu in ženskam, ki jih ljubi in občuduje in ki vladajo Staremu mestu, preda do bridkega konca. Owen je začel svojo igralsko pot v priljubljeni angleški tv nanizanki Chancer, nadaljeval pa je z opaznimi vlogami v filmih Vroom Beebana Kidrona, Close My Eyes in Century Stephena Poliakoffa, Bent Seana Mathiasa ter v priznanem Gosford Park Roberta Altmana. Gledalcem se je priljubil kot neuklonljiv zdravnik brez meja v Beyond Borders z Angelino Jolie ter pozneje v odličnem trilerju I'll Sleep When I'm Dead Mika Hodgesa in kot kralj Arhur v istoimenskem spektaklu v produkciji Jerryja Bruckheimerja. Za vlogo v Bližnjih odnosih (Closer) Mika Nicholsa je prejel zlati globus in bil nominiran za oskarja.

Mickey Rourke je Marv, ki ga njegov oče, Frank Miller, opisuje takole: "Marv je rojen v napačnem stoletju. V kakšni starodavni bitki, kjer bi vihtel sekiro in z njo tolkel po glavah nasprotnikov ali v gladiatorski areni, bi se počutil kot doma. Toda čas ga je naplavil sem in zdaj. In kdorkoli je ubil žensko njegovih sanj, bo plačal. S krvjo." Mickey Rourke je z vlogo v erotični drami Devet tednov in pol ter kot zapiti kultni pisatelj Bukowski v drami Barfly Barbeta Schroederja dosegel svetovno slavo. Pozneje smo ga, med drugim, videli v trilerju Bele peščine Rogerja Donaldsona. Z Rodriguezom je že sodeloval v mehiško gangsterskem epu Bilo je nekoč v Mehiki. Ko je ta zatrdil Millerju, da pozna enega samega igralca, ki bi zmogel zaigrati Marva, in povedal, koga ima v mislih, je Miller odvrnil: "Tip iz Devet tednov in pol? Nemogoče."

"Moraš se srečati z njim," je odgovoril Rodriguez. Imel je prav. Millerja je Rourke povsem prepričal in na snemanju, z masko, značilnim, preteče raskavim glasom in prepričljivo, skoraj avtentično igro, se ga je na trenutke... celo bal.

Bruce Willis je John Hartigan, poslednji pošteni policaj v mestu, edini, ki je zaradi moralnih načel in suhljate enajstletnice Nancy Callahan pripravljen tvegati vse: svoj zakon, službo, čast, svobodo celo ponos. Je edini vitez v pravem pomenu besede v Mestu greha, sir Galahan v s krvjo oblitem, umazanem oklepu detektivske "uniforme". Ko je Rodriguez spoznal Hartiganov lik v stripu, je takoj pomislil na enega samega igralca: Bruca Willisa.

"Še vedno hranim v svoji filmoteki vse nadaljevanke Dela na črno. Lik neresnega detektiva igra s komičnim prizvokom, toda zelo neposredno in v črno beli podobi je izjemen." Z vlogami v filmih Umri pokončno, pa v številnih trilerjih od Zadnjega skavta Tonyja Scotta do Tarantinovega Šunda je neštetokrat dokazal, da ima v sebi največ staromodnega moralno etičnega kodeksa časti Raymonda Chandlerja ali Elmoreja Leonarda. Willis je vlogo sprejel takoj in brez oklevanja, še preden si je do konca ogledal uvodni prizor Stranka ima zmeraj prav.

Jamie King (White Chicks, Bulletproof Monk) je Goldie, Marvova ljubezen za eno noč in vse življenje. Lepa Jamie je s 14 leti že bila ena izmed vrhunskih newyorških modelov. Po udinjanju pri MTV kot voditeljica oddaje House of Style je odigrala opazne vloge v hollywoodskih uspešnicah Pearl Harbor, Blow in Slackers. Kmalu jo bomo videli v Alibiju in Pretty Persuasion z Jamesom Woodsom, pravkar pa je dokončala snemanje filma Two For the Money z Alom Pacinom in Rene Russo.

Jessica Alba je Nancy Callahan pri 19 letih, ki iz enajstletne preplašene in suhljate deklice (odlično jo zaigra mlada Mackenzie Vega) odraste v prelepo in samozavestno dekle. F. Miller jo opisuje: "Nancy je edini pravi simbol Mesta greha, angel, ki se iznenada pojavi na najbolj umazanem kraju ob najbolj nepričakovanem času." Jessica je svoj igralski krst na velikem platnu opravila izvrstno, saj je zaigrala v uspešnici Honey. Poprej se je občinstvu predstavila v vodilni vlogi tv nanizanke Jamesa Camerona Dark Angel. Letos in prihodnje leto jo bomo videli v treh filmih, v Fantastic Four po Marvelovem stripu (Sue Storm/The Invisible Girl), v pustolovskem Into the Blue ob Paulu Walkerju in Beautiful Killer po Black Bullovih stripovskih serijah.

Benicio Del Toro je Jackie Boy, skorumpirani in sadistični policaj, ki ga dekleta Starega mesta ubijejo in se zato zapletejo v krvavo vojno s policijo in mafijo. S prerezanim vratom, grlenim glasom in psihopatsko sarkastičnim odnosom zabrusi Dwightu, ko ga ta pelje na kraj, kjer se bo znebil njegovega trupla: "Jaz sem mogoče res mrtev, ti pa si v riti." Potem, ko se je Johnny Depp moral odpovedati vlogi zaradi drugih obveznosti, je Rodriguez brezpogojno izbral Del Tora ne le zaradi njegovih prej ustvarjenih likov, marveč tudi zaradi dolgih mastnih las, s katerimi se je pojavil na zadnji podelitvi oskarjev, ko je bil nominiran za vlogo v dramskem trilerju 12. GRAMOV. Za vlogo v Soderberghovih Prekupčevalcih je prejel oskarja in zlati globus ter celo vrsto nagrad od Združenja newyorških kritikov in ameriških igralcev do srebrnega medveda na berlinskem filmskem festivalu. Njegova prva vloga, s katero je opozoril nase, je bil lik Freda Fensterja v Osumljenih pet Briana Singerja, takoj za njo pa v Basquiatu Juliana Schnabla.

Rosario Dawson je Gail, Dwightova velika in neizpeta ljubezen, bojevnica in valkira, voditeljica deklet Starega mesta in ženska, s katero ni dobro češenj zobati. Gail je edini lik v filmu, ki je razvit po več različnih likih iz stripa, in morda zaradi tega tudi najzahtevnejši. Sprva naj bi se pojavila samo kot obrobna oseba v Marvovi zgodbi Surovo slovo (The Hard Goodbye), toda Miller in Rodriguez sta jo nadgrajevala, dokler se ni razvila v osrednji ženski lik druge zgodbe in predmet poželenja glavnega junaka. Rosario Dawson smo pred kratkim videli v Stonovem Aleksandru. Nase je opozorila v drami 25th Hour ob Edwardu Nortonu in v nadaljevanju uspešnice Možje v črnem ob Willu Smithu. Trenutno končuje snemanje političnega trilerja The revolution. Debitirala je v kontroverzni socialni drami Mularija fotografa in režiserja Larryja Clarka.

Komentarji

5.4. 2005 ob 20:27

oo kok znanih igralcev!! kva bo to za neki?!

— lala...
6.4. 2005 ob 15:02

Josh Hartnett, Marley Shelton, Bruce Willis, Jaime King, Jessica Alba, Maria Bello, Kate Bosworth, Jason Douglas, Carla Gugino, Brittany Murphy, Mickey Rourke, Nick Stahl, Makenzie Vega, Katherine Willis, Elijah Wood, Benecio del Toro, Clive Owen, Rosario Dawson, Michael Clarke Duncan!Tok igralcev(znanih) prčakujem velik.

— Hudec
7.4. 2005 ob 19:33 zvezdica

ko sm sla pogledat pod napovedi, mi je ta filmcek najprej padu v oci zaradi toliko igralcev, pol pa sm prebrala kateri so to in sm rekla VAU, kolk zanih igralcev!Me ze prov zanima kwa so to spackal skupi:) pomoje ze more bit dobr no...vsekakor so pricakovanja velika.Defenitivno a grem gledat

— baby girl
8.4. 2005 ob 19:10

tole se že doug cajta da dobit na internetu, kolosej pač zlo počasen z novimi filmi

— g€€k
8.4. 2005 ob 19:18

Niste nikjer omenili da igra tudi Rutger Hauer. Napišite to. Zdaj. Takoj.

— Daniel
10.4. 2005 ob 16:52 zvezdica

Zanimivo, filmi po stripih mi nikoli niso čisto ležali, a ko sem videl zasedbo v tem filmu, potem pa še napovednik, me je prešinilo, da bo to dejansko zelo dober film. zelo mi je všeč črno bela tehnika, ki jo uporabljajo.

— Ln
10.4. 2005 ob 18:02 zvezdica

se sploh ne čudim zakaj ma toti film tak dobre kritike, ker tolk znanih igralcev ko pa tu not špila pa še nisem vidla. sicer pa res ne more bit slab fim, če je co-režiser Quentin Tarantino!

— nikyc4
12.4. 2005 ob 11:12 zvezdica

Ta film si zasluzi da placam jurja za karto.veckrat, pa ceprav sem ga ze videl. Je nekaj najbolj izvirnega, divjega in dobrega kar sem kdajkoli gledal. Pa se DVD si bom kupil takoj ko pride na trg...

— maRe
15.4. 2005 ob 14:59 zvezdica

ta film bi bil bolj ce nebi bil po stripu npr. ko tip Bruce Willis dobi 6 metkov v telo se še sprehaja in govori kot da ga je falil he he mislim zanimiv in smesen film men ne pomen nc ce je igralsak zasedba cool tud reklame so cool in ekipe v sportih in rezultat na koncu dramaticen ampak ok za gledat je!!

— net
17.4. 2005 ob 10:15 zvezdica

Vsem priporocam, da poleg filma preberete tudi stripe in to celo kolekcijo Sin City, okrog sedem debelih bukev. Za razumevanje filma in same filozofije Franka Millerja. Film pa je do sedaj najbolj identicna adaptacija kakega stripa, pohvele vredno

— romi
17.4. 2005 ob 23:14 zvezdica

Film je vreden ogleda. Zelo dobro se obnese črno bela tehnika, ker lahko poudarijo določene stvari. Tudi konec se mi zdi zelo dober, ker ni v stilu nekih akcijskih filmov. Milim, da ga bom še enkrat gledal, ker prvič nisem vsega dojel.

— triton
20.4. 2005 ob 14:15

kolk znanih igralcow ej mislm to bo še pohotno SB

— JKIK
20.4. 2005 ob 18:39 zvezdica

Prvič Quentin Tarantino ni co-režiser ampak special guest director, da se bolj prodaja za tiste k ne poznajo Robert Rodrigueza. Film je tako zelo blizu stripa ker so strip sam uporabljal namesto snemalne knjige pa tud, sam text stripa niso spreminjal. Dejansko so strip prelevili v video. Edino kar me moti je da filmi tako potujejo hodijo do nas, Sm že mislil da smo v obdobju svetovne globalizacije ,bla bla bla, zgleda da sm se zmotil. Mislem da je to napačna poteza saj se večina filmov da kupiti že na dvd-ju ko pridejo do nas. To bo treba popravit. Geljte da boste imel "svetovne premiere" za čim več filmov, ne pa samo za matrix pa lord of the rings. :(

— //
1.5. 2005 ob 11:40 zvezdica

Gledu sm film in morm rect da je eden najbolj izvirnih, zanimiv in obenem cudnih filmov, ceprov nse na zacetku tezko prvads na sceno postane zelo zanimiv in edinstven.

— ewek
2.5. 2005 ob 13:28

ok.. mi lohk en na kratko razloži kaj je to? po stripih al kaj? hudo! kok znanih igralcev.

— ivy
15.5. 2005 ob 18:06

Tukaj vsi nekaj hvlite pa sem si ga ogledal. No ne celega, sem se trudil kolikor se je dalo, sem pa vseeno obupal. Tako bednega filma pa že dolgo ne. Kot bi gledal kako igrico tipa Max Payne, ki kot igrica ni bila slaba, vendar kot film zgleda prav diletantsko.

— Klemen
15.5. 2005 ob 22:51

prejle je bil tu še en komentar, ki ni bil ravno dober, pa ga zdaj ni več. Očitno tistim ki film ni všeč se enostavno zbriše post. To je pa zelo žalostno, sem mislil da je stran le malo bolj resna.

— ejga
19.5. 2005 ob 21:08

jz sm gledu po tevejki kšn film bo to. Po napovednikih bo ful hud. Scena je pa k uporablajo črno belo tehniko.FUL HUD FILM!

— The JaCk
28.5. 2005 ob 23:10 zvezdica

Ceprav nisem nek poseben ljubitelj stripov, mi je bil film zelo vsec in upam, da si ga bom se enkrat ogledal tud v kinu, ko pride. Film je res nekaj posebnega. Ko se vzivis, te scena pritegne in preprica, da v Mestu greha res lahko najdes marsikaj ;) Priporocam ogled.

— Igox
2.6. 2005 ob 17:28 zvezdica

super, odlično, kri špricajoče, tarantinovsko... film obvezen ogleda za ljubitelje tega žanra, za ljubitelje stripovskih adaptacij, za ljubitelje nasilja, nenazadnje... po dolgem času presežek hollywooda

— casi
2.6. 2005 ob 22:21 zvezdica

Naj povem da sem fil lihkar gledal (screener) in morem rect da tako dobrega filma ze 2-3 leta nisem videl. Toliko izvirnosti, popolnoma nepredvidljiv, ampak res zažigantski film! Noro dobro!

— Urosh
5.6. 2005 ob 19:49

ta film je tko bedn. jest sm ga dons gledu in je tok bedn, da vsekakor ne priporočam ogleda! Škoda denarja.

— mirko
6.6. 2005 ob 16:17

glavno da igra ALIS BLEDEL!!!

— vekica
6.6. 2005 ob 20:29

film je res zlo ok.ko sem prebrala usebino se mi ni zdelo kej preveč dobr.potem sem še enkrat prebrla in nato razmislila in ugotovila da je film res odličen:):):)

— ¤pika¤
7.6. 2005 ob 17:52

lol, ta film ni da ni, sm čudn do konca, čudm se sm da mi ga je ratalu pogledat do konca, sm na koncu sm pa pogruntou da sploh ni slab film, čeprou je:)

— ROMC_
8.6. 2005 ob 0:16 zvezdica

Razočaranje. Morda je še kar zanimiv prvi del, ko hrust lovi morilce punce, celo zgodbo z Bruceom bi lahko izpustili ... in bi dobili sprejemljiv eksperiment. Črno bela tehnika? Morda, vsekakor zelo čudna, s čudnimi barvnimi dodatki. Raen enega v skupini, je bil eden zelo nezadovoljen, jaz tako tako ... z zgornjimi omejitvami, eden še kar . pač film ni za vse okuse. Če pa smo pri eksperimentiranju s črno belo oz. retro tehniko, je pa tukaj Sky captain res nivo.

— marjan
9.6. 2005 ob 15:03 zvezdica

Strip. Sin City izgleda tako, kot da bi Quentin Tarantino režiral stripe Mikija Mustra. To ni film. To je čisti strip. Skupek gibljivih slik, ki se obračajo kot listi stripa. Kot narisane slike, ki se tokrat pač berejo na velikem platnu. Vsi liki so nekaj posebnega, drugačnega, nevsakdanjega. Vsi liki so liki iz stripa. Liki, ki doslej na tak način še niso hodili po filmu. Strip je film. Film je strip. In tehnika je črno bela. Tehnika je stoodstotni noir. Kot v najbolj zlatih časih Hollywooda. Kot v filmu Sky Captain and the World of Tomorrow, le da gre za res. Le da gre za veliko boljšo, bolj domiselno in bolj frajersko atmosfero. Za film, ki vam bo odprl usta. To je mesto greha. Mesto kriminalcev, pokvarjenih policajev, gangsterjev, razjarjenih tolp, bivših kaznjenecev, prostitutk, serijskih morilcev, skorumpiranih politikov in fatalnih žensk. To je mesto, kjer ni prostora za navadne ljudi. Mesto, ki bi se lahko imenovalo kar Sodoma in Gomora. Mesto, ki ga ne boste našli na zemljevidu. In mesto, ki se mu je odpovedal celo Bog. Okej, vse skupaj resda diši po Tarantinovem Billu, kar je jasno, saj je bil Tarantino eden izmed rezervnih režiserjev, režiserjev, ki so Robertu Rodriguezu asistirali takrat, ko mu je zmanjkalo idej. Toda vse je vseeno kul. Zelo kul. Morda malce predolgo, malce preveč stilizirano in čez čas malce preveč enolično. Toda posebno, originalno in izvirno. Kot stripi gospoda Franka Millerja, ki so leta in leta ostajali na hladnem. Hollywood se je nanje požvižgal, režiserji niso imeli dovolj poguma in domišljije, številni zvezdniki pa so se ustrašili izziva. In sedaj je bilo vse nared za akcijo. Za začetek novega poglavja filmske zgodovine. Za vrhunsko zmes stripa in filma, za projekt, kjer se je strip prvič tako zelo približal filmu, film pa stripu. In tu so običajni osumljenci. Osumljenci iz nekega drugega časa. Iz časa, ko so po Hollywoodu hodile prave zvezde. Iz časa, ko je bil tudi Humphrey Bogart sposoben polovico filma nositi masko na obrazu. In masko tokrat nosijo vsi. Tudi Mickey Rourke in Benicio Del Toro. Tudi Bruce Willis, Nick Stahl in Elijah Wood. To seveda ni Dick Tracy. To je Sin City, film o tem, kako je treba posneti film po stripu in vanj zmetati vse zvezde tega sveta. In ravno zato je dovoljeno vse. Tudi ženska kung fu banda. Tudi umorjene dvojčice. Tudi policaji, ki jih ne moreš ubiti. Tudi nadnaravno močni junaki. In tudi ljudožerci, ki se jih ne sliši. To je jebeni Alfred Hitchock na spidu. Več filmov v enem filmu. Več stripov v enem stripu. Več zgodb v eni zgodbi. Zares posebno doživetje, ki ga ne boste pozabili. Pa četudi bi ga samo brali. Ker ga tudi gledate, vas bo zrolal, potegnil, pokadil in otresel na tla. Enkrat za vselej. Kot še noben film pred njim. Niti Šund, kaj šele Rojena morilca. Čisti kult, ki bo dobil še dva nadaljevanja. Postavite se v vrsto začela se je Vojna zvezd.

— iztok gartner
10.6. 2005 ob 14:30 zvezdica

ni mi jasno zakaj se najde folk, ki napiše 100 vrstični komentar o filmu, pri tem pa uporablja najbolj čudne besedne zveze ter pojme ala noir, katere dvomim, da vsak pisoči (ter bralec) sploh razumem.Ali so to takšni filmoljubi, katerim pomenijo takšni komentarji v stilu Maxa Modica življensko poslanstvo, ali pa si iščejo službo filmskega kritika?Prvo še razumem in sočustvujem, za drugo pa to ni pravo mesto.

— Mr wiz
10.6. 2005 ob 18:00 zvezdica

film ni za vse okuse, treba ga je it 2x gledat kr prvic ne dojames vsega, sploh pa treba si je tu prebrat... po eni strani je film smesen, po drugi grozen... nevem meni je bil zelo dober, marsikomu pa ne

— :)
12.6. 2005 ob 20:59

Ta film je ZAKON! Ogledala sem si ga že 2x in še nimam zadosti! Igralska zasedba, zgodba,.

— Lilian
13.6. 2005 ob 20:45

Ampak res brez preserancije NORO DOBER FILM! Tako kot sem navdusen sel iz dvorane se nisem sel pri nobenem filmu. Totalno noro dobro! Definitivno ga grem gledat se 1x!

— Samuelson
14.6. 2005 ob 11:43 zvezdica

ja kaj je za rečt razn to da je to enden bolših filmov leta, in ne sam zarad igralcev. vsi so odličn odigral sam najbol je predvsem ta drugačnost,inovativn ost. film sigurn ni za vsazga sploh pa ni to date film sam če ti je všec da vidš neki drugačnga pol si ta film morš ogledat. tisti k pravjo da jim je kr nkei to da je nekdo ustreljen pa še kr hod pa to, mu svetujem da se ob takih filmih spomne da nkejr ne pise da je to resnična zgodba ampak je narjen po stripu in to zlo dobrem stripu. scena k jo je režirav tarantino je zlo zanimiva in je zlo tarantinska. film je sigurn dobrodošla osvežitev v kinih.

— Anakin
14.6. 2005 ob 12:41

Film sm pogledal in je super. Kot obvezno branje pred ogledom (za boljse razumevanje) je strip Sin City. A me zanima nekaj drugega: zakaj dajati toliko denarja za vstopnice, ko imamo internet in predragi DivX format. Poleg tega filme imamo prej na sporedu kot so v kinih. Podnapise prav tako. Pa prosim, ne se zmisljevat o tem, da je tisto boljsi zvok, vecja slika, atmosfera... kajti vse to imas lahko doma, a razliko med 5.1 in stereo, le redko kdo opazi, saj vsi bulijo v platno in se sploh ne brigajo z katere strani prihaja zvok. LP Don

— Don
14.6. 2005 ob 17:00

najbolj beden film kar sem jih kdaj gledala...

— kiara
15.6. 2005 ob 15:01 zvezdica

tale iztok je eden izmed bolj objektivnih ljudi tukaj in hvalevredno je, da se mu da (zastonj) pisat. v tem je smisel forumov, kot je ta. ce pa imas tezave z razumevanjem, je to izkljucno tvoj problem. njegov slog samo izraza neko mero nacitanosti in razgledanosti. govoriti, kaj je za sem gor in kaj ne pa ni v tvoji pristojnosti. vkolikor je pa to samo tvoje mnenje, potem naj izrazim se jaz svojega, da je tvoj prispevek tisti, ki je tukaj odvec.

— anonimus
16.6. 2005 ob 15:04 zvezdica

Črno-bela fotografija, tragični protagonisti v konfliktu z brezkompromisno mafijo, skorumpiranimi policisti in maščevalnimi politiki, na videz krhke toda odločne in prav tako tragične lepotice... ne, to niso začetki filmske umetnosti - to je Mesto greha, parafraza sodobnega propada civilizacije, za katerega niso potrebni fundamentalistični teroristi, temveč zgolj tihi in počasni, toda neprestani, razcvet najbolj temačnih aspektov človeške duše. Mesto greha je cinefilska vizualna poslastica, črno-bela po izgledu in krvavo rdeča po duši. Mesto greha se deloma gleda kot film ultra-noir in deloma kot skoraj povsem stipovsko listanje posameznih sličic, ki bodisi začenjajo ali zaključujejo prizore, ali pa zgolj poudarjajo nekatere ključne momente. V filmu skoraj ni neznanega igralskega obraza, pa vendar je karakterizacija posameznih likov tako natančna in spretno izpeljana, da vsak igralec da svojemu liku nek smisel in neverjetno globino, pa četudi se v filmu pojavi zgolj za 5 minut. Pri tem je seveda pomagala tudi črno-bela slika, ki po eni strani zakrije nepotrebne malenkosti, a hkrati poudari tiste najbolj bistvene detajle, ki so ponekod še dodatno izpostavljeni s kontrasti živih barv, od škrlatno izzivalnih ustnic, nedolžnih modrih ali zelenih oči, strupeno in že skoraj groteskno kanarčkasto rumene kože, pa do mrliško bele, a še vseeno hudo zapeljive bele polti. Seveda pa ne gre pozabiti na kri, ki je tokrat rdeča zgolj ko krvavijo pozitivci. Hej, oni imajo pravico krvaveti, saj umirajo za plemenite cilje in je zato prav, da gledalec občuti njihovo umiranje na obroke! In tu je še en nenavaden skupni količnik oseb iz Mesta greha, ki kot da bi hotel na laž postaviti hollywoodske filme, v katerih heroj na koncu filma (skoraj) vedno odjaha na belem konju v sončni zahod, po možnosti z lepo dečvo pod roko. V Mestu greha pa se protagonistom ne obeta nič dobrega, kajti njihov boj je kljub vsej plemenitosti obsojen na tragičen konec! Zakaj? Zaradi brezbrižnosti ostalih ljudi, ki bi se morali potruditi za boljši jutri, pa se jim preprosto ne da truditi za nekoga drugega, še posebej, če to ne prinese nobenega profita v lasten žep. Če bi malce bolj natančno obdelali zgodbo skorumpiranega senatorja, bi verjetno odkrili, da nekje v tretjem svetu "osvobaja" demokracije željne ljudi, seveda za primerno denarno nadomestilo korporacij, ki potem to "demokracijo" izkoriščajo za svoje kapitalistične monopole. A kaj pomaga "demokracija" na drugem koncu sveta, ko pa ti doma nastaja Mesto greha, proizvod dvolične morale ljudi na oblasti, ki zakone prilagajajo svojim potrebam, temu zgledu pa potem sledijo tudi drugi ljudje. A prav zato so junaki Mesta greha kljub svoji tragični usodi toliko večji zmagovalci, saj so se ne glede na posledice uprli nepravičnostim in sledili svojim moralnim načelom, ki so narekovala, da je ljudem v stiski treba pomagati, četudi v zameno dobijo zgolj pogubo. V tem kontekstu lahko razumemo njihovo velikokratno, za stripe tako značilno, vstajenje od mrtvih, saj njihova ideja in s tem njihovo poslanstvo živi, dokler ne dokončajo svoje misije. In čeprav je film dejansko sestavljen iz treh različnih zgodb, se na koncu vse zelo spretno prepletejo v smiselno celoto, ki posameznim zgodbam da tudi nekoliko drugačen časovni okvir in dodatno razlago, filmu pa omogoči, da se konča tam, kjer se je začel, kar le še poveča občutek tesnobnega in neskončnega tavanja v začaranem krogu. Mesto greha je kljub vsej svoji stripovski preprostosti hudo naporen film, pa ne zgolj zaradi bizarno motečih krvoločnih prizorov, temveč zaradi duševne teže, ki jo film položi na srce gledalca, tako da se po koncu filma lahko upravičeno vprašamo, ali je bilo tega res treba. Toda odgovor je po kratkem razmisleku nedvomen in navdušujoč DA! Lep živopisan pozdrav :-)

— spookyMulder
18.6. 2005 ob 1:09 zvezdica

glasba 8 posebni efekti 8 zgodba 9 liki 10 skupaj 9 +Quarantinovsko klanje, a samo na trenutke +naravnost fanatični perfekcionizem pri snemanju kadrov (film deluje na trenutke kot stirp in obratno... če bi brali strip, bi mislili da gledate film) +liki fanatičnih morilcov, ki so romantični po srcu, surovi na videz, zabavni in smešni, na trenutke žalostni in grozni, tako da si nad njimi zelo hitro navduešen, tako kot nad filmom P.S. Glede na to, da sem bil zadnjih nekaj let bombandiran s strani romantičnih komedij in ostalim Holiwoodskimi wannabe super filmi, sem sklenil, da po ogledu Sin City-a pol leta ne grem v Koloseja. Preprosto hoče, da okus po dobri "tortici" traja

— še en ocenjevalski / debil
18.6. 2005 ob 13:49 zvezdica

tisti ki ste pristasi takih stripov in tarantinovega styla..pol ga pejte gledat... film mi je bil kr vredu

— kren
18.6. 2005 ob 20:34

ta film je tak beden da bi ga vrgel v koš

— neznanec
18.6. 2005 ob 20:36

najbolj beden film kar sem jih kdaj gledala...

— kiara
19.6. 2005 ob 13:11 zvezdica

včer sm šel gledat ta film...the best film je!!!najbolj ga igralci pa igralke rulajo...sam bruce wills je mel premal vloge...KEVIN(elijah wood je bil zakon)...ko prid dvd vn ga takoj kupim...vedno mi bo ta film ostal v spominu :) priporočam ogled! ocena 10/10

— david
19.6. 2005 ob 13:34

ta film je legendarn! upam, da drugi tuji tak mislijo in da bo ZAPISAN V ZGODOVINO FILMOV! pa lepo se (s)mejte:)

— ann
19.6. 2005 ob 13:36

film je legenda

— me
20.6. 2005 ob 18:33

film se m je zdel kar fletn. zelo izvirno.

— jaz
21.6. 2005 ob 18:34

kr neki : )

— Devlin
23.6. 2005 ob 0:45

Najbolj beden film kar sm jih kdaj gledala, po vrhu vsega pa še čudaški. Ni vreden ogleda in pa tistih 1100 sit, rajš jih za kej bolj pametnega porabte!

— berty
23.6. 2005 ob 16:35 zvezdica

Dobra predstava za zahtevne kinofile. Le ti bodo navdušeni nad videnim. Če pa jih velika mera nasilja v filmu ne bo motila, pol se pa človek že vpraša v kakšni družbi živimo. Ni za tenkočutne duše, nove ideje za morilce...

— Sigy
23.6. 2005 ob 23:17 zvezdica

ta film je res supr posnet , ker je crno beu pa nekateri efekti so v barvah. - to je men osebno ful hudo.jst vam priporo cam da si ga pogledate. tut sami dobri igralci igrajo ! ne bo vam zou. ajde ;-))

— unknown
25.6. 2005 ob 21:34 zvezdica

Preden sem šel gledat ta film sem imel mal mešane občutke zaradi bolj slabega predfilma vendar mi je bil film všeč. Za film je pomembno da te zgodba pritegne( po možnosti brez večjih nihanj skozi cel film ) da ni popolnoma predvidljiv, da ni preveč zakompliciran in da ti po koncu predstave film še vedno ostane v mislih. In to vse ta film ima.Sicer mu kar nekaj manjka da bi bil vrhunski film, vendar pa mislim da bo postal kultni film v svojem žanru.

— grega
26.6. 2005 ob 12:06

to je pa tok carski film... morm ga dobit! sam bruce willis premal igra drgač je pa ful ok.

— kelly
27.6. 2005 ob 16:20

O BAD TO JE NAJHUJSA ZENSKA NA SVETU MODEL O A MA KDO CIFRO OD NJE ? HEHE kok je lusna ooo bad

— špene
29.6. 2005 ob 23:40

hud film k svina

— iron_girl
30.6. 2005 ob 20:03 zvezdica

Ok, ne bom kritiziral ljudi, ki v dvorani zdržali več kot 10 min. Prvič sem doživel, da je kdo šel ven. Paš iz plakata se ne vidi kakšen je film, če nisi prebral predloge-stripa. Taki so pač verjeli odmevnim imenom igralcev. Ampak ne razumem tistega, ki pravi, da je beden. Ne kritiziraj, če ti ni všeč. Enostavno idi in bodi tiho. Je eden tistih filmov, ki so ti všeč ali ne. Skratka Sin City je filmska ekstravaganca, najboljša predelava stripa, kultni film, film noir, film, o katerem še govoriš nekaj ur po odhodu iz kino dvorane. Skratka, komaj čakam nadaljevanje.

— Sir Rade
2.7. 2005 ob 0:04 zvezdica

Zihr eden najbolj zabavnih filmov letos. Najprej sn po tistem, kar mi je povedal brat, mislo, da je ful zatezen. Pa sploh ni. Kot bi bral ta pravi strip. Nekaterih spikov in preobratov se res ne bi sramoval niti Miki Muster. Dobro so se tud ponorcevali iz "ta resnih" akcionerjev. Rourke trga, kot ni ze od Zmajevega leta. Ma podobne fore, samo da je zdaj njegov lik kakih trideset al pa petdeset let starejsi in temu primerno bolj prekaljen. Pol je tu se Owen, za katerega mi je prav zal, da so mu za Arturja napisali tako obupno zanic scenarij ... In pa Rosario v dramatursko malo bolj konkretni vlogi kot v Aleksandru, kjer se pojavi sele po uri in pol in jo skoraj takoj zasenci tisti gumpec Jared Leto. Po tej plati skoda, da je zadeva crno-bela. Ne vem, kdaj bojo tej punci dali kako glavno vlogo. Ko bo stara petdeset, rajtam ... Ce jo bojo se parkrat pridrzali zaradi povzrocanja nemirov na ulici, pa sploh ne. No, da se vrnem k bistvu: Sin City = uzitek od zacetka do konca. In mislim, da tokrat vsak najde nekaj zase.

— Bizantinec
3.7. 2005 ob 16:04 zvezdica

Jaz mislim da moraš Sin City prvo prebrat in šele potem it gledat film saj drugače nič ne razumeš tako kot tudi jaz nisem. Meni se zdi še kar dober, saj sem zgodbo izvedela šele pozneje. Mislim da so dogodki med seboj premalo povezani in tudi konec je brezvezni, drugače pa ni tako slab.

— *Maya*
10.7. 2005 ob 18:40 zvezdica

Za uvod naj povem, da sem letos v kinu videl samo dva res dobra filma:PROPAD(Unterga ng) in MESTO GREHA(to je seveda moje mnenje). Bi pa to svoje mnenje tudi malce utemeljil. Če sem čisto iskren obstaja še en kultni film, ki pa je samo pogojno nastal po stripovski predlogi. To je fenomenalni CONAN the Barbarian in njegov režiser John Milius je s tem filmom presegel vse. Čeprav je Konan bolj znan kot Marvelov stripovski junak(od 1970) ga je v resnici "izumil" pisatelj Robert E. Howard(1926). Torej bi lahko rekel, da je Mesto Greha drugi najboljši film. Sam pred ogledom filma stripa nisem poznal, čeprav sem bral Millerjevega Batmana(Dark Knight Returns) ki se mi zdi kot nekakšen uvod v Mesto Greha: Gotham City je mračnjaško mesto zločincev in tudi sam Batman postane zelo mračnjaška osebnost. To dvoje pa se do skoraj nemogočih proporcev potencira v Mestu Greha, ki je resnici na ljubo samo ogledalo ameriških megamest, esablišmenta in njihovih prebivalcev. V Mestu Greha se skoraj vse dogaja na površju. Tukaj mislim na ultra-nasilje, pedofilijo,kastracij o, kanibalizem... nad katerim se nekateri gledalci zgražajo, medtem ko je v resničnem življenju zanje to samo novica iz časopisa verjetno pozabljena že naslednji dan. PS: V komentarjih sta mi padli v oči dve, da se lepo izrazim, nepravilnosti(oz. ena nesramnost glede M.Modica, ki je ob M.Štefančiču,S.Popku in drgih, eden najboljših poznavalcev filma). Prvi je komentar na "nerazumljeno" besedo noir. Naj si tukaj dovolim primerjavo: film noir je oznaka za žanr tako kot komedija ali akcijski film in če kdo ne razume besede akcijski(film) naj se o njej pozanima in naj ne žali drugih, ki jo uporabljajo! Drugi primer pa je zgolj nepravilnost: veliko komentatorjev uporablja izraz "tarantinovski film". To je izključno Millerjev in Rodriguezov film, Q.Tarantino je samo zrežiral en sam prizor in s tem vrnil uslugo Rodriguezu(za honorar enega dolarja)! Za konec naj samo dodam, da bo film gotovo dosegel kultni status, če ga že ni. LP

— Sven
10.7. 2005 ob 23:16

ja kok je pa to dobr film.. to pa ni za vrjet.. lubm ga..

— nć..
12.7. 2005 ob 13:43 zvezdica

Film je definitivno primeren za vse filmske sladokusce, ki vedu, kaj je RES dober film. Odlična zgodba, ki se prepleta kot pajkova mreža, definitivno spektakularna črno-bela kamera... Počutil sem se, kot da bi stripovski junaki oživeli, pa čeprav nisem bral stripa. Definitivno eden izmed redkih filmov, ki so me 100% prepričali. Od filmov, ki sem jih videl v zadnjem letu bi ga postavil na lestvico ob LOTR- Return of the king in pa Hiša letečih bodal, ki sta se mi prav tako zdela res odlična filma. Čista 10ka.

— Jeebs
15.7. 2005 ob 12:02

nekako me je spomnil na maxa payna :)

— Zaseka
18.7. 2005 ob 11:11 zvezdica

Ta film ima odlicno vsebino...samo mi daje obcutk d ni praw zaigrana s prawimi igralci...ne wem... sam pac moje mnenje.kar se tice tega pa d je grozljivka...pa bi dala od 1-10 tock...pomojm 7.. ker niso resss tisti grozljivi trenutki.. ce pa ze so v kaksnem odlomku...ma ne dosezejo zeljenega efekta.hwala=p BY @NCY-2BE4GO10

— @ncy
29.7. 2005 ob 16:31 zvezdica

Prvo, kar je potrebno razumeti pred ogledom filma, je to, da je adaptacija stripa in ga je kot takega treba jemati. kot napol animiran izdelek, ki meji nitit ne na risanko kot dejansko- na strip. Ko se gledalec, nepoucen z stripovsko, originalno verzijo, kot sem sama, poda v kino z upostevanjem zgoranj omenjenega dejstva, lahko film sele vsaj priblizno konzumira, razume in ceni, kot se spodobi. Miselni preskok, in dejstvo, da v kinu ob tokratnem obisku v bistvu bolj beres strip kot gledas film, omogoci gledalcu povsem novo dojemanje filma, oziroma stripofilma. Prav gotovo je Mesto Greha zacetnik novega zanra in ze samo zato bi moral spadati na seznam nujnih ogledov vsakega pravega true odl-school cinofila. Ah, se zvezdniska zasedba: klisejsko dodeljene vloge (Bruce Wills v vekomaj znani vlogi good-guy resevalca druzinskih vrednot; Benicio spet skorumpiran policaj; tista puncara iz akanalovske nanizanke Mati in hci pa spet pridna, na mamo navezana punckica), zaradi katerih clovek bolj navelicano zeha kot pa se upraviceno razburja; neke globine karakterjev ni iskati (stripi, kolikor vem, itak nimajo ambicij prikazati kakih hudih globjih portretov posameznih karakterjev, kar je treba pac vzeti v zakup). vseeno vredno ogleda.

— dc
20.8. 2005 ob 11:54 zvezdica

ej, folk bo hodu vn se pri tako nedolznih filmih. sama sem pred leti odkorakala iz dvorane pri Cube 1/Kocki 1, ker je v prvih treh minutah res eno grozno mrcvarsko klanje, potem pa skozi cel film tist strasno srhljivi zvok, ki je samo pri najboljsih dolby surround sistemih slisen (iz tisine se pocasi izvije nek zvok, podoben ustavljanju vlaka, vendar verjetno se kako dodatno racunalnisko obdelan, potem pa narasca zelo pocasi in sunkovitoma preneha. Prve dvakrat, ko se to zgodi, dva cloveka umreta na manj apetitlich nacin in potem ubogi gledalec kot pavlov pes skozi cel film samo caka, kdaj se bo to ponovilo. the trick is, da se ne. zelo posreceno!) in je v kino tako dober zvocni efekt ustvaril, da dejansko nisem prenesla napetosti. (Pred leti so film predvajali tudi na POPu, sem ga posnela na video, sam ni duha in predvsem ni sluha o kakrsnihkoli scary sound efektih- preprosto se je porazgubil in video ni ujel tega, ker je bil zvok tezko slisen ze v kinu. film je z izgubo tega briljantnega sound effecta nepopisno grozovito izgubil na strasljivosti!) Razen tega mojega do sedaj edinega odhoda pa sem bila pred elti, prav tako v koloseju, prica polnocni projekciji filma Bloody Sunday/Krvava nedelja, ko nas je bilo v dvorani kakih dvajset in jih je skor pol postopoma odkorakal ven. Takrat se mi je pa le mal za mal zdel, mislim, a folk nc ne gleda porocil al kaj? V poljubnih desetih minutah vecernega tv dnevnika (in verjetno bo to v prvih desetih!) bo videti posnetke, ki so zdalec bolj gory, pa so dejanski dokumentarci in ne nek film, posnet po resnicnem dogodku, oziroma primerneje, interpretaciji le-tega. Skratka, zacudenje je popolnoma odvec, Sir Rade, ker nekateri kajpavem, morda pac uletijo na predstavo le ker je un film pac prej in jim ni treba cakat na ksnga druzga 15 minut in niti ne vejo kaj bojo vidl al se pa ne pozanimajo, in pol mas take napol bizarne odhode. Sicer pa me niti ne preseneca, da je za nekatere zelodce mesarsko klanje Mesta greha vendarle vec kot bi lahko prenesli. Pravzaprav sem bila rahlo presenecena, da so ob projekciji, ki sem se je sama udelezila vsi obsedeli na svojih stolih do krvavega konca. Domisljam si, da je razlog v tem, da so si kdaj ze v celoti ogledali kak vecerni tv dnevnik. Pohvalno.

— dc
12.10. 2005 ob 20:37

film je se kr dobr

— devil11
16.10. 2005 ob 18:56

jp baby girl film je legenda (vsaj meni) morš ga it gledat , neo ti žal (s)mejte se lp

— _×dłrty angeŁ×_
8.12. 2005 ob 13:24 zvezdica

Sin City mi je kar kul film, čeprav malce preveč nasilen. Všeč mi je scenografija, pa tudi igralci so precej dobro opravili svoje delo. Film je eden boljših iz sodobne Hollywoodske produkcije in verjetno še dolgo ne bo presežen. Če sodelujeta Robert Rodriguez in Quentin Tarantino, res ne more biti posneto sranje. Kar Od mraka do zore poglejte, pa boste videli o čem govorim.

— Cheguar
2.8. 2006 ob 14:15

glavno da je alexis bledel!

— gilmore girl
17.3. 2007 ob 9:58

ni mi blo všeč kr je blo prikazano kot strip. Vse črno belo in kri rumene barve...mislim čist mimo. Ne priporočam.

— Samy
11.8. 2007 ob 16:20 zvezdica

Mesto greha je po mojem mnenju odličen film, ki bo verjetno postal kulten. Prvič; režiral ga je Robert Rodriguez, verjetno edina prava izbira za režiranje tega filma. Drugič; poleg Rodrigueza je aktivno sodeloval tudi sam Frank Miller, kar pomeni, da je film zelo zvest stripom. Tretjič; film ima zelo svojevrsten stil, odlična mešanica nasilja, ljubezni, seksa in grotesknosti. Prebral sem tudi Millerjeve stripe in moram reči, da film po kvaliteti čisto nič ne zaostaja za stripi. Super film in komaj čakam na drugi del!

— The Dude
11.4. 2008 ob 17:36 zvezdica

uf!!! film me je res osupnu, pa čeprav ima notri prizore ki seveda nimajo z realnim življenjem nič skupnega

zelo posrečena je varianta črno-bela, rdeča
priporočam!

— edenpač
20.4. 2008 ob 20:36 zvezdica

evo da se jaz dam svoj komentar. zjutraj ob 7 vstanem grem na fax do 3 popoldne, ob 4 v sluzbo kje ostanem do 10. vmes malo pobrskam kateri film bom danes zvecer pogledal z punco. preberem komentarje, opa super film. utrujen se spravim pred tv in ga gledam gledam gledam. nisem bral stripa. neko tezko umetnisko "sranje". pa ne mi z takimi kam te film popelje pa kaj prikaze. film ne prikaze cisto nic. razn notranjega razkola nekega kriminalca ki prenese 10 strelov v telo, je 24/7 obkrozen z "kurbami" in ki komaj caka da umre. tocno to kaj smo brali v srednji soli ko en tip razseka starko s sekiro. v cem je point cele zgodbe? gledas gledas pa nic ne vidis razn nekih ne prevec zanimivih efektov in vizualno nepovezanih scen. v kateri cas sploh spada film? 30 leta v katerem nastopajo orozja iz mileniuma? btw zakaj je ovi tip sploh postal rumen?

dobro film pa bo morda zanimiv ljubiteljem stripa ali pa kaksnemu zadetemu filmskemu kritiku ki nima niti akademske podlage kaj sele talenta da bi ocenjeval filme

— bleem
18.7. 2008 ob 17:21

ta film je tok glup ko sem ga gledal sem takoj ugasnil.ker je bil tok gluuuuuuuuuuuuuuuuup

— šojič
23.7. 2012 ob 19:01

Čestitke! film je res eden izmed najboljših kar sem jih gledal:D NE pretiravam ampak preprosto je tko. Će nekatere moti cel čas črno- bela tehnika to ni nič takega, saj je film posnet PO STRIPU in že ta dvojček besed ti pove, da film vsekakor ne bo prikazoval realne slike ampak nerealnost.No, mene je film vsekakor prevzel.
lol :D (xy)

— tarantino
13.10. 2016 ob 18:18

Film je zelo super, jaz sem jokala od ganjenosti, ko sem videla, ko se edini dober človek, v vsem filmu ustreli, da bi zaščitil punčko, ki je vmes že zrasla v čudovito mladenko.

— J. Anny

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.