Melissa P.

Vsebina

Melissa je ljubko, nedolžno in ranljivo šestnajstletno dekle s Sicilije, ki bo vsak hip začela odkrivati samo sebe. Kot večina najstnikov se je odtujila staršem: oče je ves čas na poti, mama pa živi v svojem svetu in se ne zmeni za hčerkino vznemirjenje, da bo kmalu postala ženska. Potem Melissa odkrije seks. Šokantna iniciacija v novi svet še zdaleč ni bila čudovito in transcedentalno doživetje. Njen brutalen in ponižujoč vstop v svet odraslih razblini njene utvare o ljubezni.

Odločena odkriti skrivnosti lastne cvetoče seksualne narave, se Melissa o vsem dodobra izobrazi. Drzno eksperimentiranje jo pahne v spiralo sprijenosti. Vendar njeno dekadentno obnašanje ne prinaša razsvetljenja, ampak samo še poveča njeno srčno bolečino in zmedenost, dokler jo tragičen, šokantni dogodek ne prisili, da se sprijazni s tem, kaj dejansko pomeni biti ženska.

O nastajanju filma

Luca Guadagnino (režiser, scenarist)

Začetki
Pred dvema letoma sta mi telefonirala Francesca Neri in Roberto Manni, ki je izvršni producent filma, in me prosila, naj preberem knjigo, na kateri temelji Melissa P. Prebral sem jo in takoj me je prevzela tema in eksplozivna neposrednost. Roman pripoveduje o seksualnosti med odraščanjem, enem najtežjih obdobij v življenju vsakega posameznika. S Francesco sva takoj spoznala, da moramo film osredotočiti na preobrazbo Melisse najstnice v Melisso žensko. Naš film je dejansko zgodba o odraščanju in osebni rasti.

Melissa P. - komentarji igralcev

Fabrizia Sacchi (Daria, Melissina mati)
Daria je še mlada ženska, stara med 35 do 37 let. Ni prava mati, ker ne zna igrati te vloge. Še sanja se ji ne, kako biti mama svoji hčerki. Nekatere ženske so rojene matere od trenutka, ko rodijo otroka, ne glede na to, koliko so stare, moj lik pa ni sposoben razumeti, kaj pomeni biti mati, celo v tridesetih ne. Svoje hčerke niti ne vidi niti ne sliši. Ta ženska samozavedanja sploh ne pozna.

Primo Reggiani (Daniele)
Daniele je milijonarjev sin in znotraj povsem gnil, tako kot Arnaldo. Je do obisti aroganten in se na svojstven način obnaša do tistih, ki niso bogati. Pod površjem pa je precej manj samozavesten in in precej bolj ranljiv kot Arnaldo. Med snemanjem se nisem veliko družil s soigralci, da bi se lahko bolj poglobil v Danielovo zlo naravo. Z Mario Valverde sem prvič spregovoril šele po koncu snemanja filma.

Elio Germano (Arnaldo)
Moj lik pripada zgornjemu bogatemu razredu in takšne tipe najdemo po vsem svetu. Je stereotipsko razvajen mlad mož, kakršnega najdete v zahodnih družbah. Je zdolgočasen milijonarjev sin, ki se na sprijen, nasilen načiin prek seksualnosti in moči znaša nad svetom.

Geraldine Chaplin (Elvira, babica)
Scenarij me je vznemiril, ker sem prvič prebirala nekaj, kar je govorilo o mladostnikih, seksu in brutalni naravi najstnikov tako odkrito. Kot se pogosto zgodi v odnosu vnukinja/babica, jo babica razume bolje kot mama. Mama vidi otroke kot otroke. Babica pa z njimi lahko vzpostavi odnos, v katerem pride do izmenjave, kar je po mojem zelo izvirno. Luca svoje like pozna do obisti. Ko je za vami polovica snemanja, običajno lik poznate bolje kot režiser, a v tem primeru sem imela občutek, da Luca pozna mojo babico še bolje kot jaz. Zanima me, kako bo občinstvo reagiralo na film. Mislim, da jih bo šokiral. Upam, da jih bo, da bo to koristna klofuta.

O režiserju in scenaristu

Melissa P. je četrti celovečerec Luce Guadagnina. Prvega je režiral leta 1991, ko je bil star 28 let. Film The Protagonists s Tildo Swinton, s katero je Guadagnino veliko sodeloval, je bil izbran za prikazovanje na 56. Beneškem festivalu in nato še na enajstih mednarodnih filmskih festivalih. Film je lansiral tudi kariere mladih italijanskih igralcev Chiare Conti, Paola Briguglie in Claudia Gioeja. Po tem filmu je Guadagnino posnel dokumentarec o Tildi Swinton z naslovom The Love Factory, ki so ga predvajali na Beneškem festivalu leta 2004. Njegov drugi celovečerec leta 2003, dokumentarec Mundo Civilizado, so predstavili na mednarodnem festivalu v Locarnu v sekciji Cineasti del present. Guadagnino je režiral še kontroverzni kratki film Qui, ki je bil leta 1997 izbran za predvajanje na filmskem festivalu v Taormini. Režira tudi glasbene videospote in sicer za umetnike, kot so Paola Turci, Irene Grandi, Paola & Chiara, Planet Funk in Elisa.

Vsestransko nadarjeni Guadagnino je posnel filmske portrete vidnih mednarodnih osebnostih, kot sta Tilda Swinton in David LaChapelle. American Photo ga je imenoval za enega od desetih najboljših fotografov v zgodovini.

V gledališču je režiral The Rules of Attraction Breta Eastona Ellisa in Closer Patricka Marberja. Je kurator več fotografskih razstav, režiral je več radijskih iger, na Beneškem festivalu pa je sodeloval še s filmom Cuoco contadino.

O filmu piše za reviji Alias in Rolling Stone.

Njegovo strast do snemanja filmov je moč primerjati samo s strastjo do kuhanja.