Medvedek Pu in pujskova velika pustolovščina

Spomnimo se zgodb o medvedu Puju...

Vse se je začelo zdaj že davnega leta 1921, ko je mladi Christopher Robin Milne dobil v dar plišastega medvedka Edwarda za svoj prvi rojstni dan. V nekaj naslednjih letih je svoji zbirki "nagačenih" igrač dodal še več likov, med njimi oslička, enega ali dva kenguruja, pujska in progastega tigra. Sova in Zajec iz zgodb o dogodivščinah medveda Puja in prijateljev temeljita na živalih, ki so živele v bližini avtorjeve kmetije Cotchford v vzhodnem Sussexu. Ko je Christopher dopolnil štiri leta, je obiskal londonski živalski vrt in tam takoj sklenil tesno prijateljstvo s kanadskim črnim medvedom z imenom Winnie (Pu), kar je okrajšava njegovega rojstnega kraja Winnipeg. Ta izjemni pripetljaj je napeljal Christopherjevega očeta, priznanega pisca iger in publicista A. A. (Alana Alexandra) Milneja, da se je lotil cele serije čudovitih zgodb in knjig. Napisal jih je predvsem na pobudo dečkove mame, svoje soproge Daphne.

A. A. Milne se je rodil v Londonu leta 1882 in doživel 74 let. Sprva je pisal za različne časopise in revije, sčasoma pa se je navezal zgolj na Punch, ki je bil nekakšna angleška inačica našega nekdanjega Pavlihe, kjer je bil nekaj časa tudi urednik. Poleg dveh knjig o medvedu Puju in prijateljih je napisal več dram in komedij, romanov in kriminalk. Njegovo pisanje je bilo zelo všeč neki znanki, ki se je odločila izdajati časopis samo za otroke, in ga povabila k sodelovanju. Milne je bil zelo presenečen in je povabilo sprva odklonil, češ da "tega ne zna". Pozneje pa ga je zamisel vendarle pritegnila in začel je premišljevati, "kako bi pisal, če bi pisal, za otroke". No, pravo in izjemno idejo mu je dal prav njegov sinček, ko ga je opazoval pri igri s plišastimi igračami in, kot že vemo, na obisku v živalskem vrtu. Najprej je o Robinu in njegovih igračkah spesnil celo zbirko verzov, ki so izšli v knjigi z naslovom Iz prav mladih dni (When We Were Very Young). No, izkazalo se je, da nobeno njegovo delo ni toliko ugajalo tako odraslim kot otrokom, kot prav ta zbirka. Sodelovanje sinčka in medveda Puja z očetom Milnejem se je še poglobilo in v nekaj naslednjih letih, ko se je Christopher Robin še rad igral s plišastimi igračami, je Milne napisal še nekaj podobnih knjig: najprej sila uspešno zbirko desetih povesti z naslovom Medved Pu (1926), nato novo zbirko pesmic Zdaj jih imamo šest (Now We Are Six, 1927) in še deset povesti z naslovom Hiša na Pujevem oglu (1928). In zakaj so te knjige tako uspešne in posrečene?

Odgovor ponuja pisatelj sam na začetku prve knjige: imel je sinčka Christopherja Robina, ki je rad poslušal pripovedke. Christopher Robin je imel medveda Puja, ki je prav tako rad poslušal pripovedke. In ko je nekega dne Robin omenil, da bi spet rad slišal kakšno novo, Milne ni začel pripovedovati katerekoli povesti, ampak je najprej vprašal, katere so všeč Puju. In Christopher Robin, ki se je na te reči že spoznal, je brez zadrege odgovoril, da so Puju najljubše povesti o njem samem. Tej isti zamisli so sledili tudi risarji in drugi ustvarjalci celovečernih risanih filmov o Puju in njegovi druščini...

O produkciji...

Disneyjevi ustvarjalci so se odpravili na več kot tri leta dolg potem po Stoletni hosti z namenom, da na filmskem traku prikažejo prigode medveda Puja in prijateljev. Pred nekaj leti smo že spoznali poskakujočega Tigra, ki si vneto prizadeva najti svoje družinsko drevo. Tokrat so tri kratke zgodbice povezali v eno, osrednji junak pa je drobceni rožnati Pujsek. Zgodba se začne z privabljanjem čebel, kajti Pu obožuje njihov s trudom nabrani med, nadaljuje s podrobnostmi ob prihodu Kange in Ruja v Stoletno hosto in pa s Pujskovim nezaželenim kopanjem, poveže s Christopherjevo odpravo na Severni pol in konča s "hišico za Sivčka na Pujevem oglu". Filmarji so kmalu ugotovili, da je junak vseh naštetih zgodbic majceni in skromni Pujsek, in da je celo skrivnostni Zajčkov prijatelj "Mali" nihče drug kot Pujsek. Tako se tudi v trenutkih, ki vsi iščejo malega Pujska, s hrepenenjem spominjajo skupnih prigod in ugotavljajo, kako "velik vpliv je imel mali prijateljček na njihova življenja". In tako je nastal celovečerni risani film Medvedek Pu in Pujskova velika pustolovščina.

Kot večina ljudi, ki so na kakršen koli način bili povezani z Milnejevimi deli, je tudi skupina ustvarjalcev tega filma čutila veliko odgovornost in ljubezen do književne predloge in etično obvezo, da z ničemer ne škodi Milnejevi dediščini ter jo priredi v najboljši možen izdelek.

Producentka Pappalardo-Robinsonova je zatrdila: "Izjemno ponosna sem na ta film, saj sem prepričana, da se z njim nismo izneverili ne Disneyjevi ne Milnejevi zapuščini, saj smo ustvarili delo, ki je blizu ne le otrokom, temveč ima neponovljivo lastnost, da se bodo iz njegovih moralnih naukov lahko učili tako odrasli kot najmlajši."

Liki, ki jih poznate in ljubite...

Pujsek: Drobcen, s piskajočim tenkim glaskom, plašen in trmast hkrati, je Pujsek lik, ki ga odlikujeta darežljivost in zvestoba in ki zlahka prevladata njegovo majhno, preskromno zunanjost. Zaznamovan je z velikimi rožnatimi ušesci, rdeč šal in rdeče-črno progast puhast pulover. Je ponižen, zelo čist in vedno gostoljuben, ima pa veliko prebujno domišljijo, ki ga dostikrat spravi v velik strah. Ja, del Pujska je v vseh nas.

Medved Pu: Ljubki medved Pu, ki je "nagačen s puhom", živi globoko v Stoletni hosti s svojimi prijatelji Pujskom, osličkom Sivčkom, kengurujem Rujem in drugimi. Njegov največji prijatelj in svetovalec pa je, seveda, deček Christopher Robin. Trapasti stari Pu je resnično medved z bolj malo možgani, toda nadvse je navezan in skrbi za vse svoje prijatelje. Nenazadnje pa ga najbolj skrbi, kako bo "utišal kruljenje v želodčku" z zajemalko, polno meda.

Tigr: Ni boljšega načina, da opišemo progastega Tigra od besed: poskakujoči, odbijajoči, švigajoči in zabaven, zabaven in še enkrat zabaven. Velikokrat preveč vnet in zgovoren je najbolj znan po svojih poskokih, celo bolj kot kenguruja Ru in Kanga. Tigr ima pač čelo iz gume in podplate iz vzmeti, zato ne more biti drugačen. Najlepše pri njem pa je, da je "eden edini in da mu ni enakega na svetu".

Ru: Kenguru Ru je najmlajši prebivalec Stoletne hoste in živi s svojo skrbno materjo Kango. Njegov najboljši prijatelj je Tigr in z njim ga veže izredna želja po skakanju. Prav zaradi tega ga Ru naravnost obožuje. Ru je kot majhen deček, ki vse spoznava prvič in se o vsem uči.

Zajec: Čeprav je včasih sila trmast, pa je Zajec zagotovo najbolj bister od vseh v Stoletni hosti. Največkrat se postavlja za vodjo druščine in velikega organizatorja. Tako je tudi vodil ekspedicijo na Severni pol. Včasih se hitro razjezi, na primer, na poskakujočega Tigra, v resnici pa je zvest prijatelj z zlatim srcem.

Osliček Sivček: Siv in črnogled in pa počasen v mislih in dejanjih, je Sivček vzor tipičnega "kupčka nesreče". Kadarkoli kdo od prijateljev naredi kaj dobrega zanj, mu Sivček turobno odvrne s "hvala, ker si me sploh opazil" ali pa s čim podobnim, toda pri tem je resnično hvaležen. Morda res ni preveč izbirčen, je pa neverjetno dobrega srca in rade volje se odreče lastnemu udobju, da bi le pomagal prijatelju v stiski.

Sova: Sova je pametni starešina Stoletne hoste in velikokrat jo pokličejo na pomoč pri iskanju odgovora na kakšno zapleteno vprašanje. Na žalost Sova tudi odgovarja tako zapleteno in dolgovezno, da marsikdo izgubi potrpljenje. In, če smo pošteni, včasih je njen odgovor tudi napačen, toda tega ji prijatelji ne zamerijo. Sova je, skratka, "pametna kot vse sove in preprosto ji ni mogoče zamašiti kljuna"!

Kanga: je Rujeva skrbna in dobrosrčna mama in tudi Puju in prijateljem včasih nadomesti mamo. Kanga je praktična, mirna, potrpežljiva in ljubeča. Kot pač vse mame na tem svetu. Najbolje od vseh razume otroke in jih ima zelo rada. V naši zgodbi izvemo, kako sta z Rujem prišla v Stoletno hosto, pa so ju imeli za vohuna. Pujsek opreza za njima, Kanga pa ga skopa v milnati kopeli in se pri tem pretvarja, da je Ru. Vsi so zgroženi, toda na koncu jih Kanga po materinsko razvaja vse po vrsti.

Režiser Francis Glebas ima svoje "zlate ustvarjalne prste" zraven pri marsikateri priljubljeni Disneyjevi risani glasbeni sceni. Leta 1990 se je pridružil številni Disneyjevi družini in soustvaril prizor The Whole New World iz Aladina in The Colours of the Wind iz prelepe risane zgodbe o Pocahontas. Za to pesem in filmsko glasbo je Disneyjev studio prejel oskarja. Sodeloval je tudi pri nastajanju Levjega kralja in Notredamskega zvonarja, pa Dinozavra, Fantazije 2000 in Planeta zakladov.

Diplomiral je na Akademiji lepih umetnosti Inštituta Pratt v New Yorku. Redno poučuje pripovedništvo na univerzi UCLA in je zaradi svojih predavanjih na Disneyjevem inštitutu že skoraj legendaren. Ko so Disneyevi mojstri videli njegovo delo pri Fantaziji 2000, so mu sklenili zaupati režijo druge celovečerne zgodbe po delih A. A. Milneja.