Zgodilo se je na Manhattnu

V romantični komediji Zgodilo se je na Manhattnu Jennifer Lopez igra garaško, inteligentno in odločno mamo samohranilko, ki sanja o boljšem življenju. Prebija se kot služkinja v prvorazrednem manhattnskem hotelu Beresford in se zaljubi v obetavnega politika, ki meni, da je predstavnica visoke družbe in hotelska gostja.

Ali bosta hotelska uslužbenka iz Bronxa in uglednež iz osrednjega Manhattna postavila vse na kocko zaradi ljubezni?

Marisa in Christopher spoznata, da večje ko so tvoje sanje, večje možnosti imaš za njihovo uresničitev.

O nastajanju filma

"Marisina pot v tem filmu je najti ravnovesje v življenju, ravnovesje med tem, da stori vse, kot je prav zase in za sina, ter spoznanjem, da je čisto v redu želeti si več in si to prizadevati tudi dobiti."

Tako svojo vlogo povzema Jennifer Lopez. "Marisa je močna ženska, ki si je utrla svojo pot v svetu, a je še vedno v tesnih stikih s svojo družino in prijatelji," razlaga Jennifer. "Potem najde ljubezen, kakršne ne srečaš vsak dan in to jo vrže iz tira.To je zelo zabavno in hkrati realistično."

Kot je predvideval prvotni scenarij, naj bi bila to zgodba o služkinji in britanskem princu, za glavno vlogo pa je bila predvidena Julia Roberts. "Zgodba je zelo spominjala na Pepelko," pravi producentka Elaine Goldsmith-Thomas. Robertsova jo je zavrnila, a Thomasova ni mogla nehati razmišljati o možnostih, ki jih je ponujal scenarij. "Imel je določene značilnosti klasičnih romantičnih komedij, kot so Rimske počitnice, Delovno dekle in Čedno dekle. Vendar bi moral biti bolj realističen." Ko je postala partnerka Revolution Studios Joea Rotha, jo je slednji vprašal, ali bi scenarij še naprej razvijala. O projektu se je pogovorila s svojo produkcijsko partnerko Deborah Schindler (How Stella Got Her Groove Back, Waiting To Exhale). "To je brezčasna zgodba s sodobnimi prvinami," pravi Schindlerjeva.

O osrednji vlogi Marise Ventura se je pogovarjala s prijateljico Jennifer Lopez. Razpravljali sta o svojstvenosti New Yorka, o tem, kako je odraščati zunaj "Oza", ko imaš nos pritisnjen ob steklo in zreš noter. "Prihajam iz San Fernardo Valley in vse, kar sem si želela, je bilo živeti bliže Ventura Boulevardu," pravi Thomasova. "Bojim sem, da sem bila precej omejena. A Hollywood je bil tam čez hrib in tako kot Jennifer sem si želela tja. Morda sva obe v scenariju prepoznali željo, ki naju je obe gnala naprej. Sredi devetdesetih sem se preselila v New York. Takoj sem doživela kulturni šok. Življenjski slog je tam tako hiter. Ljudje so bili pametni, ostri. A bili so mi všeč, posebej ljudje ob mostu in tunelu. Razumela sem jih. Bili so zunaj, modri ovratniki, ljudje, ki si niso mogli privoščiti življenja v mestu, ki so mu služili. Jennifer je nek konec tedna ostala pri meni in pozno v noč sva se pogovarjali o zgodbi. Ta lik je poznala na način, ki ga jaz nisem mogla. Govorila je o tem, kakšna oseba naj bi Marisa bila, o njenem življenju, o njenem ponosu. Z Jenniferino pomočjo sva odkrili nianse, ki so ta lik naredile prepričljiv."

Režijo so zaupali Waynu Wangu (Klub srečnih žensk, Dim), "ne le zato, ker je v svojih filmih dokazal, kako duhovit je," pravi Schindlerjeva, "celo v tistih bolj dramatičnih, kot je Klub srečnih žensk, dokazal je tudi, da dobro obvlada filme, ki temeljijo na likih. Za našo zgodbo je bila to idealna kombinacija."

Thomasova dodaja: "Njegovi filmi se ne držijo pravil žanra. Potrebovali smo ostrino realnosti in Wayne je pristal v režijo, ker smo mu obljubili, da z romantiko ne bomo pretiravali."

Wanga je projekt pritegnil, "ker ni bil samo poln komičnih vložkov in za lase privlečene romance. Humor je pristen, ljubezen med likoma pa se prepričljivo razvija." Še en element, ki je bil všeč režiserju, je bil aspekt "zgoraj" in "spodaj", mešanje dveh različnih svetov, manhattnske smetane v luksuznem hotelu in osebja, ki tam dela. To ni le romanca med človekoma iz povsem različnih svetov. To, da se instinktivno zaljubita, je lahek del, a da se začneta spoštovati in razumeta drug drugega, zaradi tega zgodba vžge."

Naslednji korak je bila rekrutacija Kevina Wada, ki je napisal scenarij za Delovno dekle. "Bil je čudovit sodelavec," pravi Thomasova. "Poslušal je zamisel in napisal čudovito zgodbo."

Wade pravi: "Zavestno sem se držal prvotne zamisli o garaški ženski, ki dobi priložnost oditi na ples. Zanimivo pa je bilo, da ni ravno navdušena slediti svojemu princu, ker se boji ogroziti varnost, ki jo je prigarala zase in za sina. To je ponujalo priložnost ustvariti veliko mero napetosti, tako komičnih kot dramatičnih."

Tako kot Lopezova Marisa Ventura prihaja iz delavskega razreda Broxa in je po poreklu iz Portorika. "To dekle sem poznala bolj kot katerikoli lik, ki sem ga kdaj igrala," pravi Lopezova. "Poznala sem občutek, da od zunaj gledaš noter in si ne dovoliš sanjati o boljšem življenju."

Čeprav film zgodbo posreduje humorno, je Lopezova občudovala realne podtone. "Marisa je ženska, ki je svoje zasebno življenje postavila na stranski tir, kar stori veliko mam, posebej samskih. Zgodba pripoveduje o tem, kako najde ravnovesje v življenju, kako se nauči poskrbeti za svoje želje, hkrati pa še naprej skrbi za sinove."

Za vlogo Christopherja Marshalla, bogatega sina uglednega politika, so Wang, Lopezova, Schindlerjeva in Thomasova iskali nekoga, ki bi spominjal na Caryja Granta. "Mislim, da je Jennifer prva predlagala Ralpha Fiennesa," pravi Thomasova. "Čeprav ga še nihče med nami ni videl v komediji, smo vedeli, da bi zmogel biti romantični junak. Je neverjeten igralec, zato smo se mu obesili za vrat, ga prosjačili in se mu veliko smehljali, dokler nam ni več mogel odreči. Bil je tako prikupen in pripravljen raziskati svojo nežnejšo plat."

Fiennsu se je Zgodilo na Manhattnu zdel očarljiv film. "Ukvarja se s hrepenenji in fantazijami ljudi. Komedija izhaja iz ljudi, ki se znajdejo v realističnih situacijah." Seveda se mu je to, da je v središču filma Lopezova, "osebno zdelo zelo privlačno, tako kot se je liku Christopherja Marshalla. Ima velik magnetizem in lastnosti ikone."

Wagnu se je zdelo, da Fiennesove uglajene manire krasno dopolnjujejo Jennifer poulični, odkritosrčni pragmatizem. Producentu Paulu Schiffu pa je bilo všeč, da imata Jennifer in Ralph različna igralska sloga, kar je še poudarilo različnost njunih likov. "Prihajata iz različnih koncev družbenega spektra, zaradi tega pa smo tudi lažje pokazali, zakaj se tako privlačita."

Pod površjem imata lika tudi nekaj skupnega. "Oba se počutita nelagodno zaradi sprememb, ki se odvijajo v njunih življenjih," dodaja Schindlerjeva. "Christopher se težko prilagaja zahtevam, ki jih prinaša njegova kandidatura v senatu in temu, da mora iti po stopinjah slavnega očeta. Marisi se obeta novo delovno mestu v upravi in ker ji je mati vedno jemala pogum, se počuti negotovo - čeprav bi bila oba lika kos nalogi."

Na življenjskem razpotju, tako profesionalnem kot osebnem, dobi privlačnost med politikom in služkinjo pridih kozmične usojenosti, meni Fiennes. "Od Marise se nauči, kako ostaneš zvest samemu sebi. On pa ji vlije samozavesti, da verjame vase. Zato sta se srečala v ravno pravem trenutku."

Fiennes se je na vlogo pripravljal tako, da je preživel nekaj časa z nekim newyorškim politikom. Prebral je tudi vse o življenju Johna F.Kennedyja in si ogledal posnetke Andrewa Cuoma, dveh mož s političnimi ambicijami, ki so ju tako kot Christopherja Marshalla primerjali s slavnima očetoma.

Jennifer pa se je družila z mamami samohranilkami, služkinjami in seveda lik oblikovala tudi na podlagi lastnih izkušenj odraščanja v New Yorku. "Jennifer je dekle, ki je do 15.leta spala v isti postelji z dvema sestrama," pripomni Thomasova. "bolj se liku Marise ne bi mogla približati."

Za vlogo Jenniferinega desetletnega sina Tya je v New Yorku, Los Angelesu in Miamiju prišlo na avdicije več kot tisoč dečkov. Takoj ko je z Lopezovo prebral del scenarija, so vsi vedeli, da je pravi Tyler Garcia Posey. "Če sta Jennifer in Ralph ljubezen filma, je Ty njegovo srce," pravi Thomasova.

In vse tiste lastnike psov, ki jih zanima, kako je čudoviti rjavi weimaraner Rufus dobil vlogo, Thomasova priznava: "Spal je z enim od producentov."

In to je vse, kar je imela povedati.

O igralcih

Jennifer Lopez (Marisa) je nastopila v filmih Selena, Daleč od oči, Celica, Dovolj mi je, Načrtovalka porok, Anakonda, Angelske oči, U-Turn, Rop poštnega vlaka, Jack, Blood and Wine, Mravljinec Z. Debitirala je v filmu My Family/Mi Familia.

Posnela je še filma Gigli in Jersey Girl z Benom Affleckom.

Njen debitantski album On the 6 so prodali v osemmilijonski nakladi. Njena skladba If You Had My Love je bil pet tednov na prvem mestu lestvice Billboard.

Pri drugem albumu J.Lo je bila tudi izvršna producentka. Ob izidu je takoj prišel na prvo mesto. Tri skladbe, Love Don't Cost A Thing, Play in I'm Real, so bile prav tako na prvem mestu.

Njenemu tretjemu albumu je naslov This Is Me...Then, s katerega je uspešnica Jenny From The Block.

Jeseni 2001 je poslala na trg kolekcijo oblačil J.Lo By Jennifer Lopez, lansko jesen pa parfum Glow By J.Lo.

Prihodnji projekti za njen Sweetface Fashions, podjetje, ki sodeluje z investicijsko skupino pod vodstvom Andyja Hilfigerja in Larryja Stemermmana, je razširitev J.Lo By Jennifer Lopez v druge modne kategorije, med drugim modne dodatke, sončna očala in kopalke.

Ralph Fiennes (Charles) je nastopil v filmih Angleški pacient, Schindlerjev seznam (nominaciji za oskarja), Kviz, Sunshine, Konec afere, Zadnji dnevi, Oscar and Lucinda, Onegin, A Dangerous Man: Lawrence After Arabia, Viharni vrh, The Cormorant, nadaljevanki Prime Suspect,.

Uveljavil se je v gledališču, kjer še vedno pogosto nastopa.

Njegov najnovejši film je drama Neila Jordana The Good Thief.

Natasha Richardson (Caroline Lane) je nastopila v filmih Gothic, Patty Hearst, A Month In the Coutnry, Fat Man and the Little Boy, The Favour, the Watch and the Very Big Fish, The Handmaid's Tale, The Comfort of Strangers, Widow's Peak, Nell, Past za starše, Blow Dry, Waking Up In Reno, Chelsea Walls.

Tudi ona je veliko nastopala v gledališču.

Na televiziji je nastopila v Ghosts, Hostages, Suddenly Last Summer, Zelda in Haven.

O filmskih ustvarjalcih

Wayne Wang (režija) snema tako filme velikih hollywoodskih studiev, denimo Klub srečnih žensk, kot tudi manjše, neodvisne, denimo Dim. Njegov najnovejši film je The Center of the World, digitalno posneti neodvisni film.

Wang se je rodil v Hong Kongu, potem ko je njegova družina zbežala s Kitajske po komunističnem prevzemu leta 1947. V ZDA je pri osemnajstih prišel študirat na California College of Arts and Crafts.

Prvi film je posnel že v študentskih letih, A Man, A Woman, A Killer, ki ga je režiral z Rickom Schmidtom. Po diplomi se je vrnil v Hong Kong in začel delati na televiziji RTHK, ki je postala odskočna deska za mlade filmske režiserje, ki so postali znani kot hongkonški novi val. Tam je režiral več epizod nadaljevanke Below The Lion Rock o življenju navadnih Hongkončanov.

Potem se je vrnil v ZDA in se nastanil v San Franciscu, kjer je nekaj časa delal z novimi azijskimi imigranti. Izkušnja je navdihnila njegov drugi film, Chan in Missing, v katerem je preko thrillerja raziskoval družbene konflikte in politično razdvojenost Kitajske četrti. Posnet je bil v črno-beli tehniki na 16 mm filmu za vsega 27 tisoč dolarjev in desetletje pred mikroproračunskimi uspehi El Mariachija in Clerks.

Njegov tretji film A Little Bit Of Heart je doživel premiero na Canneskem festivalu. Nato je režiral Slamdance s Tomom Hulcom, Mary Elizabeth Mastrantonio in Virginio Madsen. Sledil mu je Eat A Bowl Of Tea, čigar dogajanje je postavljeno v newyorško kitajsko četrt. V njem sta nastopila Wangova žena Cora Miao in Russell Wong. Sledila mu je gangsterska komedija, posneta v Hong Kongu, Life Is Cheap... But Toilet Paper Is Expensive.

Klub srečnih žensk po romanu Amy Tan je njegov prvi studijski film. S pisateljem Paulom Austerjem, po čigar scenariju so posneli Dim, je bil tudi režiser Modrega v obraz.

Režiral je še filma Anywhere But Here s Susan Sarandon in Natalie Portman ter Chinese Box z Jeremyjem Ironsom in Gong Li.