Lovca na čarovnice

Legendarna pravljica dobi temačen preobrat in nas popelje v zanimivo, divjo akcijo. Zgodba se začne 15 let po tem, ko sta Janko in Metka pobegnila čarovnici. Toda izkušnja je njuno življenje za vedno spremenila. Okusila sta strah in krvoločnost. Odrasla sta v neizprosna in vešča lovca na glave, popolnoma predana iskanju in uničevanju čarovnic v vsakem mračnem gozdu, na katerega naletita. Toda ko se približuje zloglasna krvava luna in znanemu mestecu sredi gozda grozi doslej najhujša môra, se soočita z zlom, kakršnega še nista videla in ki bi lahko razkrilo skrivnost njune nejasne preteklosti.

Ko pravljica odraste

Otroci po vsem svetu že dolgo trepetajo ob klasični pravljici o Janku in Metki, ki ju v gozdu ugrabi okrutna čarovnica, ki jé otroke. Kot vsi vemo, ji brat in sestra prekrižata ljudožerske načrte. Ampak kaj se zgodi potem? To si je drznil zamisliti scenarist in režiser Tommy Wirkola. Nadaljevanje zgodbe je zastavil kot sodobni akcijski ep, ki ne pozna meja.

Wirkola, ki se je proslavil doma na Norveškem z zombijevsko komedijo Dead Snow, si je od nekdaj želel posneti karkoli, povezanega s pravljico, ki mu je v otroštvu naganjala strah v kosti. Nato pa je nekega dne začel razmišljati, kako bi se zgodba lahko nadaljevala. Janko in Metka imata temačno preteklost in iz dna duše sovražita čarovnice. V kakšna človeka bi lahko zrasla s tako izkušnjo? Njuna kariera lovcev na čarovnice je skoraj neizogibna.

Ko je začel pisati scenarij, se je odločil, da bo ostal zvest duhu izvirnika bratov Grimm, ki je bil prvič izdan l. 1812, pri vsem, kar sledi, pa domišljiji ne bo postavljal omejitev. Poleg tega je začel snovati tudi izvirno vizualno podobo sveta odraslih sorojencev. Nastal je svet, ki je še vedno brezčasen, spominja na srednji vek, vendar je vanj vpeljal surovo akcijo, ki jo pričakuje današnje občinstvo. Kot rezultat si gledalec ne zamišlja, da je v točno določenem stoletju, ampak jasno ve, da je v pravljici.

Nova Janko in Metka

Režiser je pravljična junaka lahko v surovi svet sodobne akcije prestavil samo s pomočjo močnih glavnih igralcev, ki sta v tem primeru za oskarja nominirani Jeremy Renner in vzhajajoča britanska zvezda Gemma Arterton, ki je igrala eno od zadnjih Bondovih deklet. Oba sta opravila naporen trening in oba sta ugotovila, da se tudi za kamero razumeta kot prava brat in sestra. Vsak od njiju ima svoj borilni slog. Janko je po značaju tak, da najprej skoči, šele nato pogleda, kam ga bo to odneslo. Metka pa načrtuje vsak korak.

Glavna junaka skozi akcijo spremlja vrsta zanimivih stranskih likov. Njuna glavna nasprotnica je še eno Bondovo dekle, Famke Janssen, ki igra čarovnico Muriel. Je poosebljenje zla, ki ga ne stresa samo nad ljudi, temveč tudi nad druge čarovnice. Drugi negativec je mestni šerif Berringer, ki je živi dokaz, da so ljudje lahko enako nevarni kot nadnaravna bitja. Za nekaj komedije poskrbi Ben, ki bi ga po vedenju lahko postavili v današnji čas. Je namreč vnet oboževalec Janka in Mete in se do njiju vede, kot da sta superzvezdi.

Snemali so večinoma v Nemčiji, kjer se prvotna pravljica tudi dogaja in kjer so še vedno našli kotičke gozda, ki delujejo kot v srednjem veku. Za snemanje so morali izdelati skoraj sto izvirnih kostumov. Zlasti za glavna junaka je bilo treba najti poseben pristop, saj sta morala delovati pravljično, hkrati pa kot lovca na glave, ki bi lahko sodila v katerokoli obdobje. Njuna kostuma sta iz pravega usnja in platna, vendar nista starinska. Povsem druga zgodba pa je njuno orožje. Ne glede na srednjeveški pridih pravljičnega sveta je orožje retrofuturistično - puške in loki, ki so smrtonosni kot vsako sodobno orožje. Da pa iz splošnega videza ne bi preveč izstopali, so zasnovani tako, kot da so izdelani ročno. In seveda orožje odraža njun značaj. Janko hoče hiter učinek z dolgim dometom in veliko hrupa, zato uporablja močno šibrovko, Metka pa je bolj prefinjena, zato uporablja dvostrelni samostrel.

Čeprav se bo po vsem prebranem mogoče komu zdelo, da je film nenavaden, je še vedno pravljica, vendar z zobmi.