Lorax

Ustvarjalci filma Jaz, Baraba, so po knjižni predlogi legendarnega ameriškega pisca zgodb za otroke Dr. Seussa, na filmska platna poslali dolgo pričakovani film Lorax. Gre za 3D adaptacijo klasične zgodbe o varuhu gozda in zagovorniku dreves – nekoliko nenavadnemu in malo sitnemu karakterju, ki tako mlajše kot starejše generacije opominja, da za naš planet še obstaja upanje in da ni nikoli prepozno. Animirana dogodivščina spremlja 12-letnega dečka, ki išče pravo trufu drevo, saj je to edina stvar, ki si jo želi dekle njegovih sanj. Da bi našel pravo drevo, pa mora prisluhniti zgodbi o Loraxu, brkatemu bitju, ki se bori za zaščito gozdov.

Glasove za sinhronizacijo risanke so posodili Gregor Čušin (Lorax), Lado Bizovičar (Mladi Once-ler) in Branko Završan (Stari Once-ler), mladega Teda je upodobil Tadej Pišek, dekle njegovih sanj, Audrey, pa Maja Keuc. Glavno igralsko zasedbo v vlogi pogoltnega milijonarja Alojziusa O’Harea dopolnjuje Uroš Potočnik, Tedovo preveč zaščitniško mamo je glasovno odigrala Nataša Barbara Gračner, njegovo pretkano babi Vilmo pa Ljerka Belak. Manjše igralske in pevske vloge so si razdelili Zvezdana Mlakar, Gašper Jarni, Michael Green, Nejc Simšič, Jure Mastnak, Bojan Pretnar, Predrag Lalič, Ota Roš, Nuška Drašček … Sinhronizacija v slovenski jezik je potekala v studiu Videoprodukcije Kregar, za režijo je poskrbela Špela Kravogel, pesmi pa je priredil in priredil Jose.

Dr. Seussov Lorax je zabaven in čustven film, ki osvetljuje pomen ravnotežja med naravo in človeškim napredkom. Osredotoča se na Loraxa, ki je hkrati smešen in ljubek, pa tudi nekoliko zoprn karakter, ki se trudi za ohranitev gozda trufu dreves in živali, ki živijo v njem – lalabodi, pojoče mrmribe in najbolj ljubki medosnedi, imenovani barbalooti.

Lorax se pojavi, ko mladi Once-ler poseka prvo drevo, da bi iz njegove krošnje izdelal revolucionarni izdelek, ki bo spremenil svet – tnid. Čeprav sta sprva na nasprotnih bregovih, se kmalu sporazumeta, vendar Lorax žal ne more ustaviti pohlepa, ki žene Once-lerja in njegovo družino. Pohlepa, ki naposled podre še zadnje drevo.

Mnogo let kasneje, se v mestu brez dreves, deček Ted odloči, da je dovolj tehnike, mehanizacije, umetnih dreves in strojev, ki za zasoljeno ceno proizvajajo zrak – odloči se, da bo našel pravo pravo trufu drevo, o katerem sanja njegova simpatija Audrey. Kljub temu, da je pot nevarna in polna groženj, poišče Once-lerja, ki mu pove zgodbo o tem, kako so izginila drevesa.

Kdo je Dr. Seuss?

Theodor Seuss Geisel, ki bi marca, ko se bo film začel prikazovati, dopolnil 108 let, je poznan pod umetniškim imenom Dr. Seuss. V ZDA velja za legendo otroške literature, saj je za najmlajše napisal kar 46 knjig, ki še danes veljajo za izjemno domiselne in so med otroki in njihovimi starši vse do danes ohranile status najbolj priljubljenih. Po njegovih delih so že posneli film o zlobnemu Grinchu, ki je ukradel Božič (z Jimom Carreyem v glavni vlogi), animirani film o slončku Hortonu ter film Maček v klobuku. Dela Dr. Seussa so do sedaj izšla v 95. državah in v 17 različnih jezikih, prevodov v slovenski jezik pa predvsem zaradi zahtevnosti rim in besednih iger še nismo dobili.

Dr. Seuss je bil prepričan, da so otroci tista osnova, ki bo poskrbela, da se družba dvigne na novo raven – ali pa ne. Njihovo mišljenje je tisto, v katerem se skriva načrt za razvoj v dobro ali slabo smer. Glede samega dela Lorax je povedal, da ne želi učiti, da je sečnja dreves nemoralna, saj navsezadnje živi v leseni hiši in piše na papir. Želi pa povedati, da nasprotuje onesnaževanju in pohlepu. Inspiracijo za knjigo je dobil na potovanju v vzhodno Afriko, kamor je odšel skupaj z ženo Audrey leta 1970, in kjer je opazoval čredo slonov, ki so prečkali gorovje Serengeti.

Od knjige do filma

Producenta Chrisa Meledandrija je po velikem uspehu filma o slonu Hortonu za film po knjigi Lorax navdušila soproga Dr. Seussa, Audrey Geisel. Povedala je, da je bila njenemu možu Tedu od vseh njegovih knjig najbolj pri srcu prav ta. Vendar pa sprememba zgodbe iz knjižne v filmsko ni bila enostavna, zato je trajalo kar pol leta, preden so se odločili, da projekt potrdijo. Zgodbi, ki je sama zase popolna, a ji je bilo treba za filmsko še marsikaj dodati, sta se predala Cinco Paul in Ken Daurio. Spisala sta scenarij, k zgodbi pa je veliko pripomogel tudi za Oskarja nominirani režiser Chris Renaud, ki se je zanjo takoj ogrel, saj je Lorax zgodba, ki je nanj izjemno vplivala in jo je predal tudi svojim otrokom.

Ustvarjalci filma so postavili Tnidville, moderno mesto, obkroženo s smogom, ki sicer še najbolj spominja na zabaviščni park – v njem so umetna drevesa, napihljivo grmičevje, elektronske rože in druge pisane elektronske igračke, ki pa niso v ravnotežju s preostankom sveta. Onkraj mestnega zidu je namreč temačen, uničen svet brez barv. Svet, ki je bil nekoč tako pisan, tako poln trufu dreves, katerih krošnje so mehkejše od svile in dišijo kot metuljev med, je bil za oblikovalce in risarje v produkciji pravi izziv. Enako velja za karakterje, ki živijo v gozdu: Loraxa, pojoče ribe, harmonične labode in medvedom podobne sladkosnede barbaloote, zato je na animaciji v ZDA in v Franciji delalo kar 350 ljudi – nenazadnje je film poln pernatih in kosmatih živalic ter hkrati še puhastih krošenj dreves, katerih sprememba iz dveh v tri dimenzije je vedno naporna in dolgotrajna. Naslednji izziv pa so bile množične scene, kajti v nekaterih nastopa, celo poje in pleše tudi po 100 in 200 junakov.

Film Lorax je animiran v 3D tehniki, zato bodo gledalci lahko zares uživali v Tedovi vožnji z mopedom ter Once-lerjevi plovbi po reki proti slapu – imeli bodo občutek, da junaki stojijo tik ob njih.

Glasba

Glasba igra v filmu Lorax izjemno pomembno vlogo, saj pesmi pomagajo graditi zgodbo. Za glasbo je poskrbel skladatelj John Powell, ki je glasbeno opremil tudi filme Shrek, Kung Fu Panda, Ledena doba, Gospod in gospa Smith, Bournov ultimat idr. Pesmi pripovedujejo zgodbo, pojasnjujejo njeno ozadje ter jo nadgrajujejo, hkrati pa so izjemno zabavne. Film se prične z napevom, ki poveličuje moderno mesto Tnidville, ter konča z navdihujočo pesmijo “Naj raste” – pesmijo, ki daje novo upanje.

Slovenska sinhronizacija

Režija in režija pesmi: Špela Kravogel

Prevod in priredba: Uršula Novak

Prevodi in adaptacija pesmi: Jose

Loraxove dobrotke

Tukaj si lahko natisneš pobarvanki, Loraxove brke in obešalnik za na vrata!