Kolosej
Film distribucije Ljubljanski kinematografi

Ljubljana je ljubljena

romantična drama
Posvečeno stoti obletnici slovenskega filma, šestdeseti obletnici osvoboditve Ljubljane in Rudiju Šeligu
Na sporedu od: 8.12.2005, Kolosej Ljubljana
1h 50min / 110min
Leto: 2005
Država: Slovenija
Scenarij: Matjaž Klopčič
Mladi Oton odrašča in spremlja razvoj Ljubljane vse od leta 1934, ko je bil v Franciji ubit kralj Aleksander, prek italijanske in nato nemške okupacije, do prihoda komunizma. Vse, kar ostaja isto, je nočni lokal Vice, kjer se običajni prebivalci mešajo z vedno novimi oblastniki in kjer Oton spozna številne resnice o ljubezni, zvestobi in prijateljstvu, kot tudi razočaranju in prevari. Zgodovinska dogajanja se prepletajo z usodami številnih ljudi, ki so na tak ali drugačen način v nekem obdobju zaznamovali utrip preteklosti mesta.

"Ljubljana je ljubljena" je v osnovi pripoved o mračnem odraščanju v Ljubljani. Vodilni lik zgodbe je Oton, mlad fant, ki opazuje razvoj rodnega mesta od leta 1934, ko je bil v Franciji ubit kralj Aleksander, preko Italijanske in nato Nemške okupacije, do prihoda komunizma. Okrog Otona se vrtijo zgodbe številnih ljudi, ki so povezani z mestom in njegovim življenjem. Zgodovinska dogajanja se prepletajo z življenjem Marjane, Otonove prve ljubezni, italijanskega oficirja Giorgia, v katerega se Marjana zaljubi, prostitutke Anite, glavne atrakcije nočnega lokala Vice, klošarke Shirley, postreščka Jake in z življenjem mnogih drugih likov, ki so s svojimi zgodbami sestavni del tega zgodovinskega obdobja.

Otonova zgodba se prične s spoznanjem razlik med moškimi in ženskami in zaobljubo prijateljici Marjani, da se bosta vekomaj imela rada. Otonove želje pa se ne uresničijo, kajti italijanski okupator vdre v Ljubljano leta 1941. Oton kot gimnazijec zasovraži Italijane in se poveže z ilegalci. Marjana se spreminja in pozabi na družbo vrstnikov. Oddalji se od Otona ker jo očara nova, nora ljubezen z Giorgiom, italijanskim oficirjem, ki stanuje v stanovanju Otonovih staršev. S časom postane italijanski okupator vse nasilnejši. Le v nočnem lokalu Vice se nič ne spreminja, kajti v tem prostoru se vojaki mešajo z ljubljanskimi prebivalci in skupaj poskušajo pozabiti grozote vojne. Vice so odraz minevanja družbe in dekadence ljudi v vojnem obdobju.

Delno avtobiografski film, ima namen prikazati nekdanje življenje Ljubljane, ki ga skoraj več ne pomnimo.

Film je posvečen stoti obletnici slovenskega filma, šestdeseti obletnici osvoboditve Ljubljane in pisatelju Rudiju Šeligu.

Matjaž Klopčič

Filmski in tv režiser, scenarist, filmski scenograf, oblikovalec in publicist, do leta 2004 profesor na AGRFT v Ljubljani.

Rodil se je 4.12.1934 v Ljubljani, kjer je diplomiral iz arhitekture 1959. Filmsko se je izpolnjeval v Parizu (J. L. Godard, Bande à part, 1964). Pri filmu je debitiral kot asistent scenografa, pozornost pa je vzbudil najprej s svojimi kratkimi filmi (Na sončni strani ceste, Romanca o solzi, Ljubljana je ljubljena), nato pa predvsem s prvima celovečernima filmoma Zgodba, ki je ni in Na papirnatih avionih, ki ga uvrščata med najpomembnejše predstavnike (jugoslovanskega) avtorskega filma. Izbor iz njegove filmske publicistike je izšel v knjigi z naslovom Filmi, ki jih imam rad (SK, Ljubljana 1999).

  • Zgodba, ki je ni / On the Run, 1967
  • Na papirnatih avionih /On Wings of Paper, 1967 (srebrna arena za režijo, ex. equo / Silver Arena Award for film director)
  • Sedmina / Funeral Feast, 1969
  • Oxygen / Oxygen, 1970 (bronasta arena za režijo / Bronze Arena Award for film director)
  • Cvetje v jeseni / Blossoms in Autumn, 1973 (zlata arena za režijo / Gold Arena Award for best film director)
  • Strah / Fear, 1974 (zlata arena za režijo / Gold Arena Award for best film director)
  • Vdovstvo Karoline Žašler / The Widowhood of Karolina Žašler, 1976 (srebrna arena za režijo / Silver Arena Award for film director)
  • Iskanja / Temptations, 1979
  • Dediščina / Heritage, 1984
  • Moja ata, socialistični kulak / My Dad the Socialist Kulak, 1987

Komentarji

29.10. 2005 ob 20:06

super :D slovenski filmi so zaživeli! vedno več slovenskih filmov je v kinu in tale se sliši še posebej zanimiv .

— k
12.11. 2005 ob 16:19

SODELOVAL SEM PRI SNEMANJU FILMA Z RDEČIM MOTORJE IN KOMAJ ČAKAM, DA VIDIM KAKO SEM SE ODREZAL. HVALA

— karel
19.11. 2005 ob 11:02

tuki notr jst statiram.Kr velik

— rek
19.11. 2005 ob 19:04

js igram v tem filmu kot stranska oseba! komaj čakam da se vidim! :)

— js
26.11. 2005 ob 9:53 zvezdica

i say ojoj. mislim.. igra tipično slovenska, tu mač tu mač gledališka.. zgodba? ?! no ja. preveč ljudi, preveč zgodb, da bi se te kakšna dotaknila. preveč, da bi jih človek sploh povezal. kakšno uro predolg. predvsem pa predrag, glede na to kok se vleče.. maska super, kostumi tud, pa muzika je the best.. sam ojoj no.. če bi bil kako uro krajši, bi še bil za prežvečit, no. sicer pa ne priporočam. slovenski film k hoče bit artističen.. nein, danke.

— ja. wateva
26.11. 2005 ob 18:53 zvezdica

Ta film je metanje denarja stran. zadnjo uro sem razmišljala, da bi šla kar ven, pa sem raje zaspala.

— Groza
2.12. 2005 ob 16:50 zvezdica

Za razliko od kolegice zgoraj sem pol ure pred koncem šel ven iz dvorane in mi ni žal... Morda sem premlad, da bi razumel poanto, ampak občutek imam da se nam bo Klopčič še dolgo po smrti iz pekla smejal, kako nas je nategnil

— Andrej
3.12. 2005 ob 22:22

Menda je to zadnji Klopčičev film. Upam, da res!

— Bartol
8.12. 2005 ob 17:22 zvezdica

grozljivo! Kaj takega pa Klopčiču ki je ustvaril kar nekaj zanimivih filmov res ni bilo treba posnet. Scenarij nima ne repa ne glave. V filmu je pa edina kvaliteta kamera in odlična scenografija. Tudi igra igralcev sploh tistih mladih z manjšimi vlogami je odlična in še zdaleč ni gledališka kot je omenil nekdo prej.

— gledalec
8.12. 2005 ob 18:23

ta film je kul nč mu ne manjka Lp harry Poter

— Harry Poter
11.12. 2005 ob 14:17

i tuki je pa moj frend igrou notr =)=)=)

— kr ena
12.12. 2005 ob 7:40 zvezdica

no , ker želim podpirat slovenski film in vsekakor obožujem kino, grem če le morem na vsako predstavo, ki me pritegne, tako sem naletel na ta film, ni mi všeč prebrat v naprej o čem se gre, ker želim film razumet. Film mi da poleg že naštetih občutkov tudi ta, da so avtorji "kracali" scenarij pod vplivom kakšnih opojnih substanc, ni ne repa ne glave,vedno isto slo sranje, mislim da je nekaj hudo narobe z AGRTF, mačka je bila najbolj spontana igralka...rdeči, črni, tito, sex, ... smejal sem se poceni poeziji v filmu, če je to umetnost, je to najslabša kar sem zasledil...bljack

— julijan
13.12. 2005 ob 13:12 zvezdica

Katastrofa. Bil je čas Karoline Žašler, Dediščine in še česa... super filmi. Tokrat je čisto prolupal. Tipična slo realnost : manj kot je razumljivo, zafilozofirano in abstraktno, bolj je kao nobl', ker navadni filmoljupci tega ne zastopimo. Čas, ki ga opisuje mi je popolnoma razumljiv, vendar zgodbo razume le on, kaj je želel povedat z belo sobo na koncu, ne vem. Je čas kot Zafranovićeva Okupacija v 26 sl, ali Pad Italije ali Zadarski memento, vendar je to tipično slo zamorjeno. Scenarij:KATASTROFA! Kdo še sploh tako govori? Škoda Barbare, ki je bila super, Bibič in Mežanka sploh! In pol se čudiš, da ljudje gledajo Đurota: dovolj prostora za smeh, za razmišljanje, npr. Kajmak ima neko formo in poleg tega: naredil je inkaso na Đurovo zadovoljstvo in naše dobro počutje. Vendar če ti denar dajo in ni potrebno polagat račune, kako se vloženo vrača, rata takšnale reč.

— joker
13.12. 2005 ob 16:54 zvezdica

Kaj vam pa je? Ta zgodba temelji na zgodovini. Avtor je itak povedal, da v tem filmu ON izraža ljubezen do Ljubljane in to očitno na svoj način.

— Rastislav
14.12. 2005 ob 12:04 zvezdica

Vrnitev legende. Ljubljana je ljubljena, sicer slovenska inačica japonske klasike Cesarstvo čutil, kjer žensko igra Iva Krajnc, moškega pa Igor Samobor, izgleda točno tako kot delo režiserja, ki se po skoraj dvajsetih letih vrne iz penizije. Kot delo režiserja, ki je bil nekoč velika zvezda. Režiserja, ki ima za sabo Cvetje v jeseni, Sedmino, Na papirnatih avionih in Strah. Režiserja, ki si je po dolgem času zaželel novega filma. In seveda režiserja, ki se je odločil, da bo namesto filma posnel umetniško delo, se poklonil prijatelju Rudiju Šeligu, stoletnici slovenskega filma in petinšestdesetletnic i osvobojene Ljubljane. In Ljubljana je ljubljena je tipični slovenski film, ki so jih v osemdesetih in skozi cela devetdeseta delali kot po tekočem traku. Tipično slovensko filozofiranje brez prave poante, tipični slovenski dolgčas brez adrenalina in tipične igralske kreacije brez energije. Pač film, ki se pokloni Ljubljani pred, med in po okupaciji. Film, ki Ljubljani povrne ugled, katerega je uničila Šterkova Ljubljana. Film, ki nam skuša reči, da je bila Ljubljana tudi med vojno vedno za žur. Film, ki dve rundi dolguje Kavarni Astorii. In seveda film, ki ga vseskozi rešujejo tri ženske. Zelo privlačna mladenka Iva Krajnc, ki se zaljubi v italijanskega vojaka. Simpatična Barbara Cerar, ki svoje grehe plača s hojo po kolenih okoli Prešernovega spomenika. In fatalno seksi ter pohotna cipa Nataša Barbara Gračner, ki polovico filma okoli skače zgoraj brez. Tri velike vloge treh odličnih igralk, ki se jih ne bi branil prav noben slovenski film in tri ženske, ki bi kot za šalo rešile celo mizerno Šterkovo Ljubljano. Ali kot pravi Gračnerjeva: »Okoli sebe vidim samo fuk.« Prav imate, Matjaž Klopčič je posnel film, v katerem naše glavno mesto osvobodijo ženske in film, kjer igrajo vsi razen Milene Zupančič, njegove muze iz Cvetja v jeseni. Jasno, Polde Bibič ja namreč predebel, da bi lahko po tolikih letih zanj še enkrat umrla.

— iztok gartner
16.12. 2005 ob 9:59

dajte danes sukat slepilo film

— anze
30.12. 2005 ob 22:39

jez rečem samo nekaj pustimo, da se s stvarmi ukvarjajo tisti, ki se najnje spoznajo > Cvitkovič zna delat filme Klopčič je mal prestar

— Jure
14.1. 2006 ob 17:23

film sm si ogledala včeraj pa ga sploh nism razumela.ne vem sploh kje je bila tista rdeča nit filma.POJMA nimam kaj sm gledala.

— mateja
8.2. 2008 ob 18:33

Zdajle je film po televiziji. In sem zaprl televizijo in se moram malo spljuvat.

Beeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeda!

— Joe
25.11. 2012 ob 16:04

kul filmmm

— scooby doo

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.