Kolosej
Film distribucije Blitz Film & Video Distribution

Letalec

drama
Nekateri ljudje o prihodnosti sanjajo. On jo je zgradil.
Na sporedu od: 24.2.2005, Kolosej Ljubljana
2h 49min / 169min
Leto: 2004
Država: ZDA, Japonska, Nemčija
Scenarij: John Logan
Režija: Martin Scorsese
Letalec je zgodba o Howardu Hughesu (DiCaprio), slavnemu teksaškemu izumitelju, ki je pri 18 letih podedoval tri četrtine očetovega premoženja. Howard se ukvarja z različnimi stvarmi: od Hollywooda do letalske industrije - po drugi svetovni vojni pa svoj imperij razširi na elektronsko industrijo in igralništvo, sodeluje tudi pri nastanku prvih satelitov... V filmu so predstavljene tudi nekatere od njegovih velikih ljubezni, kot sta bili denimo Katherine Hepburn (Cate Blanchett) in Ava Gardner (Kate Beckinsale).

11 nominacij za oskarja

  • za najboljši film
  • za režijo za glavno moško vlogo (Leonardo Di Caprio)
  • za stransko moško vlogo (Alan Alda)
  • za stransko žensko vlogo (Cate Blanchett)
  • za originalni scenarij
  • za montažo
  • za scenografijo (art direction)
  • za kamero
  • za kostumografijo
  • za zvočne učinke

Letalec

"Po naravi sem perfekcionist. Težko dovolim, da bi kar koli ostalo v napol popolnem stanju. Če sem kar koli naredil narobe, je bilo to, da sem preveč delal in da sem preveč stvari delal z lastnimi rokami." -- Howard Hughes

Howard Hughes je eden najzanimivejših likov 20. stoletja - vpliven inovator, neusmiljen industrijalec, glamurozen filmski producent in vseprisoten ameriški drznež. Sam sebe je doživljal predvsem kot letalca. Martin Scorsese se je v filmu Letalec osredotočil na najplodnejše obdobje Hughesovega življenja - od sredine 1920 do 1940, ko sta ga njegova strast in pogum proslavila tako v svetu letalstva kot v filmskem svetu. To je bil čas inovacij, ljubezni in krute borbe v poslovnem svetu, odkrivanja cene slave, sreče in lastne obsedenosti s popolnostjo.

Scorsese je posnel film o človeku, navdušenim nad tehnologijo in lastnimi sanjami o prihodnosti. Za te potrebe je ponovno ustvaril svet, v katerem je Hughes živel. Združil je digitalno tehnologijo s klasičnimi tehnikami osvetljevanja, kostumografije in scenografije ter z miniaturami iz 20-tih, 30-tih in 40-tih let.

Leonardo DiCaprio igra Howarda Hughesa, ki je še v zgodnji mladosti sklenil, da bo podedovano premoženje vložil v snemanje filma Hell's Angels o prvi svetovni vojni. Hughes je bil producent svojega filma. Odigral je vse nevarne prizore in konstruiral posebno letalo za potrebe tega filma, uničil več opreme kot kateri koli film tega časa - in vstopil v svet slavnih.

Potem ko je ustanovil Hughes Aircraft Company in pogumno postavil nekaj hitrostnih rekordov, je postal najbolj znan ameriški letalec po Charlesu Lindberghu. Kasneje je prevzel TWA in sanjal o gradnji največjega letala na svetu, leteče ladje, znane kot The Hercules. Bil je znan po svojem bogastvu, neustrašni briljantnosti in romantičnih izletih ter duhovnem iskanju prihodnosti.

Film Letalec raziskuje svet dosežkov, a tudi čustveno življenje Howarda Hughesa: ljubezenski aferi s hollywoodskima legendama - z elegantno južnjakinjo Katharine Hepburn (Blanchett) in zaslepljujočo lepotico Avo Gardner (Beckinsale), kot tudi odnose z gorečnim konkurentom Juanom Trippeom (Baldwin), dolgoletno desno roko - Noahom Dietrichom (Reilly), javne spopade s senatorjem Owenom Brewsterom (Alda) ter katastrofalno strmoglavljenje letala in fobije, zaradi katerih se je na koncu umaknil iz javnosti.

O scenariju

Čeprav ga danes vidimo kot ekscentričnega milijarderja, ki se je skrivnostno umaknil v samoto, le peščica ljudi pozna celo zgodbo o industrijalcu Howardu Hughesu ali o tem, kako je bil kot mladenič zaljubljen v tveganje, lepoto in tehnologijo, da bi kasneje postal eden najpogumnejših ljudi poslovnega, letalskega in filmskega sveta in se na koncu izgubil v svetu strahov in preganjavice.

Projekt je spodbudil Leonardo DiCaprio, ki je sklenil pristopiti k Hughesovoj biografiji drugače od vseh dotedanjih filmajrev - namesto na norost v poznejših letih se je želel osredotočiti na njegovo eksplozivno ustvarjalno, vizionarsko mladost. Svojo zamisel je predstavil režiserju Michaelu Mannu, ki je pripeljal scenarista Johna Logana (Gladiator). Mann je sklenil, da bo film vseeno raje produciral, zato so začeli iskati novega režiserja. Na vrhu njihovega seznama je bil Martin Scorsese. Mann in njegov partner v Forward Passu, Sandy Climan, s sodelovanjem izvršnega producenta Ricka Yorna so uspeli doseči, da sta film financirala Initial Entertainment Group in Miramax. Graham King iz Initiala se je pridružil Mannu kot producent, medtem ko je Miramax za partnerja pri distribuciji na ameriškem tržišču izbral podjetje Warner Bros.

King je bil izvršni producent Scorsesejevega filma Tolpe New Yorka in o njem pravi: "Marty je strokovnjak za podrobnosti, za ustvarjanje realistične slike nekega časa. Tako kot Hughes zelo dobro ve, kaj želi, sposoben je izumiti nekaj novega in obožuje proces ustvarjanja filmov."

"Pritegnilo me je življenje Howarda Hughesa, vendar tudi scenarij. Zgodba o pionirju dveh največjih fenomenov dvajsetega stoletja - letalstva in filma - je pravzaprav zgodba o pohlepu, korupciji in norosti," dodaja Scorsese.

Logan je eno celo leto raziskoval Hughesovo življenje. Prebral je vse knjige, spomine in arhivske materiale, do katerih je prišel, da bi ustvaril sliko Hughesa kot briljantnega človeka, ki je imel tudi veliko hibo. "Mislim, da imamo vsi nekakšno podobo Hughesa, kakršen je bil pred koncem življenja - norega, resnično ekscentričnega človeka, ki se je umaknil v zatočišče svoje hotelske sobe, z dolgimi nohti, ki namesto čevljev uporablja prazne škatle za papirnate robčke. Toda jaz sem odkril živega Howarda, mladega heroja, ki je bil na čelu letalstva in Hollywooda v njunih najsijajnejših časih. Poleg tega sem se precej naučil o svetu komercialnega letalstva in spopadih med velikimi podjetji, kakršna sta PanAm in TWA. Naučil sem se veliko o času, ko je film dobil zvok, o bojih med producenti in o življenjih prelepih žensk, s katerimi je imel Hughes razmerja."

Logan je sklenil v filmu prikazati čas med dvema velikima prelomnicama v Hughesovem življenju - od filma Hell's Angels koncem 1920 do časa, ko je ob koncu 1940 TWA postala ena največjih mednarodnih letalskih družb. Logan pravi: "Težko je strniti dvajset let nekega življenja v nekaj ur filma, vendar je bil moj cilj prikazati človeka in ne vsega, kar se mu je zgodilo, in to najbolj resnično, kar se da."

Scorsese in DiCaprio sta mesece delala na zgodbi, o čemer Logan pravi: "Spodbudila sta me k pisanju najboljšega možnega scenarija. Sta fanatična iskalca resnice, posvečena poskusu razumevanja najglobljih kotičkov duše njunega junaka. Nista v tolikšni meri spremenila strukture zgodbe kolikor pristop k različnim prizorom, intenziteto nekaterih dogodkov."

Čeprav je imel Hughes razmerja z več slavnih žensk, se je Logan odločil, da bo zgodbo omejil na dve najpomembnejši ženski v njegovem življenju: "Razmerje s Katharine Hepburn imajo za najpomembnejše v njegovem življenju, sledi pa mu zveza z Avo Gardner, ki je trajalo kakšnih dvajset let. Ti dve veliki, veliki zvezdi sta bili ne le med seboj zelo različni, temveč je bila vsaka od njiju pomembna v Howardovem življenju toliko, kolikor ga je uspela postaviti na tla, odgnati njegove dvome in strahove."

Logan je raziskal tudi Hughesove bolezni - izgubo sluha v otroštvu in nediagnosticirano obsesivno-kompulzivno motnjo v kombinaciji z globoko zakoreninjeno fobijo pred bacili. O tem pravi: "Howard se je dobro zavedal lastne krhkosti in se je nenehno bal, da bo znorel. Po mojem se je zavedal, da bo to bitko nekega dne izgubil. Toda zame je on zanimiv, žalosten, osamljen in sijajen, tragičen lik."

"Eden najfascinantnejših elementov zgodbe je opazovati, kako se neverjetno čeden in bistroumen mladenič, poln življenja spreminja v človeka izmučenega od lastnih pomanjkljivosi," je dejal Scorsese.

Leonardo DiCaprio dodaja: "Howard Hughes je verjetno ena največjih ikon dvajsetega stoletja in eden najskrivnostnejših likov. Več ko veste o njem, skrivnostnejši je. Bil je sanjar in vizionar, vendar se je kljub vsem svojim dosežkom - bil je velik industrijalec, pionir letalske industrije, znan producent in režiser - na kraju počutil precej osamljenega."

Biti Howard Hughes: o podelitvi vlog

Leonardo DiCaprio že več let zelo občuduje Hughesa, zato se je svoji vlogi posvetil z veliko strastjo, postal je tudi izvršni producent filma. Vseeno pravi, da je bilo takšnega človeka težko igrati, ker "imajo že vsi svojo vizijo Hughesa , zato sem moral biti čim pristnejši."

DiCaprio je mesece preučeval Hughesovo življejne: "On je bil poslednji zgled zasebnosti v Ameriki. Kljub ambicijam je imel je veliko potrebo po samoti. Neverjetno zapleten lik, o katerem lahko rečemo, da je tvegal tam, kjer se drugi v tistem času niso upali niti zamisliti. Oboževal je letala in filme in v obeh svetovih pustil trajne sledi." Na DiCapria je največji vtis naredilo snemanje čustvenih in intimnih prizorov, v katerih je Hughes gol in sam s svojimi strahovi.

Ob DiCapriu Hughesov svet ponovno oživljajo najboljši igralci in igralke. Katharine Hepburn igra Cate Blanchett, dobitnica zlatega globusa in oskarjeva nominiranka za vlogo kraljice Elizabete I. v filmu Elizabeta. Ona pravi: "Eno je igrati nekoga, ki je dejansko živel, dihal, ki so ga imeli za ikono, nekaj povsem drugega pa je igrati prav v tistem mediju, v katerem je oseba postala to, kar je bila. Marty je želel, da proučim njene kretnje in geste ter njo kot igralko, da bi lahko prikazala njeno resnično osebnost in vsaj del njene neverjetne energije. Poleg videza je imela tudi specifičen glas, vendar sem vedela, da se glas igralca na snemanju razlikuje od vsakdanjega, naravnega. Poiskala sem intervju, ki ga je dala Dicku Cavettu leta 1973, in v njenem glasu začutila mladost in upanje. Howard in Katharine sta si bila precej podobna - outsiderja, ekscentrična, privlačna. Res je, da sta izhajala iz različnega okolja, toda oba sta bila dovolj premožna, da sta se lahko osvobodila družbenih ovir."

Vloga Ave Gardner, legendarne boginje velikega zaslona iz 1940, s katero je Howard uspel ohraniti dolgoletno čustveno razmerje, je bila dodeljena Kate Beckinsale: "Mislim, da je Clark Gable rekel: 'Oh, Ava Gardner je super fant, ki lahko pije s fanti in preklinja kot Turek, ki pa je ujet v telesu najlepše ženske na svetu'."

John C. Reilly je igral v filmu Tolpe New Yorka in bil leta 2002 nominiran za oskarja za vlogo v filmu Chicago. V tem filmu je dobil eno najbolj ključnih vlog - Noaha Dietricha, finančnega direktorja Hughes Aircraftsa, ki je postal eden Howardovih najtesnejših sodelavcev.

Filmarji so Alecu Baldwinu zaupali vlogo glavnega Hughesovoga tekmeca in sovražnika, Juana Trippea, enega vodilnih mož v družbi Pan American Airlines z diplomo univerze Yale. Baldwina je zelo zanimalo življenje njegovega lika, ki ni bil niti približno tako znan kot Hughes, a mu mnogi pripisujejo zasluge za razvoj sodobne komercialne letalske kompanije v Združenih državah.

Baldwin pravi: "Trippe je bil velik vizionar. Že v 20-tih letih prejšnjega stoletja je predvidel, da bodo komercialni poleti postali največji del letalske industrije. Tirppe in Hughes sta si bila popolnoma različna. Howard je bil teksaški kozel, ki je vedno deloval zunaj okvirov sistema, medtem ko je bil Trippe pripadnik elite z Vzhodne obale s političnimi zvezami. Resnična strast za letenje jima je bila skupna. Mislim, da sta drug v drugemu videla del sebe, kot se pri sovražnikih pogosto dogaja. "

Alan Alda igra senatorja Owena Brewstera, ki je poskušal z javno preiskavo uničiti Hughesa. Toda kolo sreče se je obrnilo proti njemu. Graham King priznava: "Alan je sijajen karakterni igralec in je uspel oživiti lik na neverjeten način. Bil je tako dober, da lahko skoraj otipate korupcijo."

Jude Law igra Errola Flyna, "porednega fanta" Hollywooda. Rockovska zvezdnica Gwen Stefani (No Doubt) igra Jean Harlow, platinasto seks bombo iz 30-tih, ki je postala velika zvezda v Hughesovem Hell's Angels.

Videz filma

Hughes je bil v središču dveh najbolj dinamičnih in najbolj bleščečih industrij zlate dobe Amerike - letalstva in Hollywooda. Scorsese je zbral sodelavce, ki tako kot on verjamejo v pomembnost posvečanja posebne pozornosti resničnemu prikazovanju vsake podrobnosti. Film Letalec je, kar zadeva vizualno in tehnično popolnost, verjetno najbolj ambiciozen Scorseseov projekt. Želel je oživiti enkratni videz 20-tih, 30-tih in 40-tih let. Zahvaljujoč digitalni tehnologiji je uspel spreminjati barvno paleto med filmi po njegovih potrebah. Načrtoval je vsak kot snemanja, preden se je le-to začelo.

Snemalec Robert Richardson pravi: "Marty prihaja na snemanje z natančno predstavo, kaj si želi. Pozna vsak kot snemanja, vsak gib kamere, celo velikost leče. Hkrati pa je vedno dovzeten za nove predloge in pogovore o tem, kako doseči tisto, kar želi videti, in je pripravljen na spremembe. Za prizore strmoglavljenja letala XF-11 sem pustil, da je okolica narekovala osvetlitev, precej sem uporabljal kontrast. Tema je temna, plamen gospodari celemu zaslonu. Za nekatere druge prizore smo ustvarili drugačno vzdušje, mnogo bolj smo kontrolirali osvetlitev. Martyju je bilo veliko do tega, da se oči likov vidijo. Verjame, da resnična čustva živijo v očeh, tako da ni važno, kaj snemate niti kakšna je osvetlitev." "Vedno sem mislil na to, da moram posneti oči."

Scenograf Dante Ferretti bil je zadolžen za oživitev art deco lokacij, na katerih je Hughes živel - od lokacij filmskih snemanj do rezidenc in hangarjev eksperimentalnih letal. Graham King zatrjuje: "Dante je ustvaril največji in najbolj avtentičen svet, kar si ga je moč zamisliti. Takšen perfekcionist je, da mora biti vsaka malenkost pristna, tu ni goljufije."

Poustvaril je tudi opevani hollywoodski nočni klub The Cocoanut Grove, kamor je Hughes kakšnih dvajset let redno zahajal. To mesto je bilo znano kot "igrišče zvezd", slavno tudi po svojem rococojevskem dekorju, plesalkah in glasbenikih. Ferretti pravi: "Štiri tedne smo delali po 24 ur na dan, da bi zgradili natančno kopijo originala, morda le nekoliko manjšo. Šli smo v hotel Ambassador in izmerili vse, da bi lahko delali v merilu. Nekatere podrobnosti so se med snemanjem spreminjale, da bi poudarili časovni pretok - barva sten, posamezni kosi pohištva, pepelniki, pregrinjala ... toda osnova je ostala enaka. "

Poleg tega sta bili zgrajeni dve Howardovi zatočišči - Hughesov dom, Hancock Park na Muirfield Roadu, kjer je kot mladenič užival v ljubezni s Katharine Hepburn, ter njegova pisarna in projekcijska dvorana, zatočišče, kjer je preživljal neskončne ure.

Francesca Lo Schiavo je Ferrettieva dolgoletna sodelavka, ki je Howardovo hišo okrasila z vrednimi umetniškimi deli. Vse je moralo biti popolno in avtentično. Howard je bil eden najbogatejših Američanov svojega časa, zato njegov dom in pisarna nista mogla biti urejena s pomočjo kulis. Francesca Lo Schiavo pravi: "Tri mesece sem zbirala najboljše pohištvo, slike, tkanine in antikvitete, ki bi odgovarjali Howardovemu stilu."

Ekipa je odpotovala v Santa Clarito, da bi na zaplati gole puščave, kot znani kot Mystery Mesa, zgradili lokacijo enako tisti iz 1920 za snemanje filma Hell's Angels. Uspeli so zbrati tudi štirinajst letal, od katerih jih je sedem predstavljalo nemška in angleška letala. V nekaterih si lahko celo letel, najpomembneje pa je bilo, da so bila avtentična."

Film je bil posnet na avtentičnih lokacijah v Hollywoodu - Sowden House na Aveniji Franklin, Grauman's Chinese Theatre na Hollywood Boulevardu, na naslovu 211 S. Muirfield Road, kjer je Howard dejansko stanoval, in na golfišču Wilshire Country Cluba in Woodland Hills Golf Coursea.

Snemali so tudi na Queen Mary in v Los Angelesu, kjer je ekipa namestila svoj kamp v bližini kraja, na katerem je strmoglavilo Hughesovo letalo - da bi našli sosede, ki so se še spominjali tega neverjetnega dogodka tako živo, kot da bi se zgodilo včeraj.

Kostumi so morali ustrezati sofisticirani in glamurozni modi iz tistega časa. Kostumografinja Sandy Powell pravi: "Spreminjanje Howardove obleke skozi čas nam lahko marsikaj pove. Kot mladenič se je dobro oblačil. Sčasoma ga je videz vse manj zanimal in čeprav je nosil drage obleke, le-te niso bile nujno videti takšne. Potem ko ga je Katharine zapustila, je razpadel tudi on. Sežgal je vse, kar je imel, in nosil obleke iz Sears Roebucka. V tem času je imel pravzaprav le dve obleki - eno temno in drugo svetlo. Pregledala sam na stotine črno-belih fotografij, zato sem si morala barve zamisliti sama."

Navdih je poiskala v klasičnih filmovih iz dobe technicolorja, kakršen je tudi Leave Her to Heaven, v katerem igra Gene Tierney, ki v enem prizoru nosi turkizni plašč (v barvi njenih oči) z rdečo obrobo (v barvi šminke za ustnice) in se uleže na turkizno zofo, okrašeno z ogromnimi rdečimi vrtnicami.

Glasba v filmu spominja na jazz in prefinjene zvoke big bandov iz Hughesovih najboljših dni. Scorsese je v sodelovanju z Randyjem Posterjem nadzoroval ustvarjanje glasbenih komadov. Originalno glasbo za film je napisal oskarjevec Howard Shore. Poster pravi: "Imeli smo srečo, da so tudi vodja skupine, Vince Giordano, in njegovi glasbeniki dobri poznavalci zgodovinskega materiala. Ustvarili so enkratno, sveže vzdušje. Kakor se film razvija iz 20-tih proti 30-tim in 40-tim letom, tako se tudi glasba spreminja. Spremembe so subtilne, vendar jih bo občinstvo nagonsko začutilo. "

V filmu lahko slišimo Rufusa Wainwrighta, ki poje "I'll Build a Stairway to Paradise" (George & Ira Gershwin), njegovo sestro Martho, ki izvaja "I'll Be Seeing You" (Sammy Fain in Irving Kahal), in njunega očeta, znanega pop in folk pevca, Loudona Wainwrighta, ki poje "After You've Gone" (Harry Creamer / Turner Layton).

Leteti s Howardom Hughesom: o posebnih učinkih

Scorsesea redko povezujemo s posebnimi efekti. Vendar je, da bi film oživel, zakoračil na področje digitalne tehnologije. Kombinacija računalnika in klasičnih tehnik je porodila razburjenje iz dobe, ko je bila letalska industrija še vedno v eksperimentalni fazi. Tako kot je Hughes za ustvarjanje Hell's Angels uporabljal vse, kar je imel pri roki, je Scorsese sklenil izkoristiti vse filmske rešitve, da bi njegovo zgodbo povedal prav na način, ki bi bil Hughesu všeč.

Na neki način je ves film en sam veliki specialni efekt, ker je bil vsak posneti prizor pozneje digitalno obdelan, da bi se dosegel videz hollywoodskih filmov iz 20-tih, 30-tih in 40-tih. Scorsese je želel, da bi film zgledal kot ročno delo, česar z digitalnimi tehnikami ni moč doseči. Producent vizualnih efektov Ron Ames pravi: "Martin Scorsese obožuje zgodovino filma. On ni tehnik, temveč iz duše pripoveduje zgodbe, zanj so junaki vedno na prvem mestu. Toda bil je tako fasciniran s Hughesovo strastjo do tehnologije, da je želel ta duh postaviti v središče svojega filma."

Rob Legato je bil zadolžen za vizualne efekte. Moral je rešiti problem prikazovanja eksperimentalnih letal, ki imajo ključno vlogo v zgodbi o Howardu Hughesu - vključno z rekorderjem H-1 Racer, vohunskim letalom XF-11 in ogromnim lesenim Herculesom. Da bi to dosegel, se je zatekel k eni od izvirnih filmskih tehnik specialnih efektov - precizno izdelanim minaturam in modelom.

Legato je imel na razpolago izvirne Hughesove načrte vseh letal, zato je njegov tim izdelal različne modele - od sofisticiranih miniatur, ki jih lahko obesite, do replik velikosti 1 : 4 z daljinskim upravljanjem.

V 21. stoletju se je ekipa za vizualne efekte zabavala s poustvarjanjem filma Hell's Angels iz leta 1927. Ta film je bil po svojih efektih daleč pred svojim časom. Prizorov, posnetih z neverjetnim pogumom, Scorsese zaradi varnostnih razlogov ni mogel ponovno posneti s pravimi letali in piloti. Da bi se posnetki DiCapria vklopili v izvirne kadre, ki jih je Hughes posnel pred več kot 75 let, so uporabili računalnike. Prvi barvni filmi so bili ustvarjeni tako, da jih so ročno barvali, ali tako, da so uporabljali dva črno-bela filma - enega posnetega skozi rdeči filter in drugega skozi zeleni. Brez modrega filtra so ti filmi zgledali posebno, barve kože in neba so bile nenaravno zelenkaste. Koncem 30-tih so začeli dodajati tudi tretji črno-beli film, posnet z modrim filtrom, kar je za vedno spremenilo filme.

Zvočne efekte je nadzoroval Eugene Gearty, ki je s Scorsesejem sodeloval tudi pri filmih Tolpe New Yorka in Čas nedolžnosti. Največji izziv je predstavljalo snemanje zvoka letal, ki ne obstajajo več. Najeli so nekaj starih letal in jih odpeljali v puščavo Mojave, kjer so piloti izvajali enake manevre kot "filmska" letala , da bi se posnel zvok, ki so ga pozneje montirali za film. Posebno težko je posneti zvok za Herculesa, ogromno letalo z osmimi velikanskimi motorji. Gearty pravi: "Uporabili smo dve letali B-52, ker je bil njun zvok najbližji tistemu, ki smo ga iskali. V montaži smo vse zvoke podvojili in potrojili in mislim, da smo dobili prepričljiv rezultat."

O igralcih

Leonardo DiCaprio (Howard Hughes) je igral v dveh največjih uspešnicah leta 2002 - Tolpe New Yorka Martina Scorseseja in Ujemi me, če me moreš, za katerega je bil nominiran za zlati globus.

Kot štirinajstletnik je snemal reklame in izobraževalne filme. Na televiziji je debitiral z vlogo v predelavi klasika Lassie leta 1988, kateremu so sledile so telenovele "Santa Barbara" ter nanizanki "The Outsider" in "Starši".

Njegov prvi celovečerni film je bil Kuštravci III iz leta 1991. Igral je tudi v situacijski komediji Growing Pains, v adaptaciji romana Tobiasa Wolffa This Boy's Life, v kateri sta igrala tudi Robert De Niro in Ellen Barkin, v filmu What's Eating Gilbert Grape?, za katerega je bil leta 1993 kot devetnajstletnik nominiran za oskarja za najboljšo stransko moško vlogo, ter v filmih Hitri in mrtvi Sama Raimia s Sharon Stone in Geneom Hackmanom, Košarkarjev dnevnik Jima Carrolla ter Popolni mrk Agnieske Holland.

Igral je Romea v filmu avstralskega režiserja Baza Luhrmanna, v katerem je Julijo igrala Claire Danes. V filmu Marvinova soba je igral z Meryl Streep, Diane Keaton in Robertom De Nirom, leta 1996 pa v z oskarjem nagrajenem filmu Jamesa Camerona Titanic. Sladili so Mož z železno masko, v katerem so igrali tudi Gerard Depardieu, Jeremy Irons in John Malkovich, Superstar Woodya Allena ter Žal.

Cate Blanchett (Katharine Hepburn) je diplomirala na Australia's National Institute of Dramatic Art (NIDA) in pridobila velike izkušnje v gledališču z vlogami v predstavah The Tempest, Hamlet, Galeb, The Blind Giant is Dancing, Top Girls, Oleanna ter številnih drugih.

Igrala je tudi na televiziji. Med njenimi filmi so najbolj znani Cesta v raj, Hvala bogu, da je srečal Lizzie, Oskar in Lucinda, Elizabeta (zlati globus in nagrada BAFTA ter tudi številne druge nagrade), Kontrolorji leta, Idealni soprog, Nadarjeni gospod Ripley, Darilo in Življenjska odločitev.

Leta 2001 je posnela film Bandita s Bruceom Willisom in Billyjem Bobom Thorntonom režiserja Barryja Levinsona, za katerega je bila nominirana za zlati globus. Poleg tega je igrala še v filmih Gospodar prstanov: Bratovščina prstana, Gospodar prstanov: Stolpa in Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev ter Charlotte Gray, Heaven, Veronica Guerin, Pogrešani in The Life Aquatic, v zadnjem času pa se ponovno bolj posveča gledališkim vlogam.

Kate Beckinsale (Ava Gardner) je znana je po vlogah v filmih Van Helsing, Pearl Harbor in Podzemlje, od novejših filmov pa omenimo Laurel Canyon, Igra usode, Tiptoes in The Golden Bowl.

Od njenih zgodnejših filmov so najbolj znani Brokedown Palace, The Last Days of Disco, Shooting fish in Emma.

Pozornost ameriškega občinstva je pritegnila z vlogo v uspešnici Johna Schlesingerja Cold Comfort Farm in filmski adaptaciji Shakespearjevega Mnogo hrupa za nič Kennetha Branagha, v kateri so igrali tudi Emma Thopmson, Keanu Reeves, Denzel Washington in Robert Sean Leonard. Sledili so filmi Haunted, Uncovered, The Prince of Jutland, televizijske vloge v One Against the Wind, Anna Lee in Rachel's Dream ter gledališke vloge v Clocks and Whistles, Sweetheart in Čehovovem Galebu.

John C. Reilly (Noah Dietrich) je bil leta 2002 nominiran za oskarja za najboljšo stransko vlogo v filmu Chicago. Istega leta je igral v treh filmih, ki so bili nominirani za oskarja za najboljši film - Chicago, Tolpe New Yorka in Ure do večnosti.

Poleg tega je igral v filmih Dobro dekle z Jennifer Aniston, sodeloval pa je z najboljšimi filmarji, kot so Martin Scorsese, Brian De Palma, Paul Thomas Anderson, Terrence Malik, Lasse Hallstrom, Wolfgang Peterson in Neil Jordan.

Od ostalih filmov omenimo Criminal, Temačna voda, The Anniversary Party, Vihar vseh viharjev, Magnolija, Porno king, Hard Eight, Tanka rdeča črta, Od ljubezni do igre, Prvi poljub, Georgia, What's Eating Gilbert Grape?, Dolores Claiborne, Divja reka, Mi nismo angeli, State of Grace in Hoffa.

Igral je tudi v gledališču, v muzikalu Marty in v broadwayski izvedbi Shepardove drame True West ter tudi sam pisal drame. Debitiral je v filmu Žrtve vojne Briana De Palme, potem pa se je vrnil h gledališkim vlogam v The Grapes of Wrath, Tramvaj poželenja in Exit the King.

Alec Baldwin (Juan Trippe) je bil nominiran za oskarja leta 2003 za vlogo v filmu Lov na srečo. Poleg tega je igral v filmih The Last Shot, Za masko, Maček v klobuku, Providence.

Od ostalih filmov omenimo Pearl Harbor, Dvoboj s hudičem, Thomas and the Magic Railroad, Bruc iz province, Preživetje - Na robu divjine, Ghosts of Mississippi, Porotnica, Labirint zločina, Maščevalec iz sence, Zloba, Glengarry Glen Ross, Preludij poljuba, Lov na Rdeči oktober, Velike vatrene lopte, Alice, Miami Blues, Delovno dekle, Talk Radio, Poročena z mafijo, Beetlejuice in She's pregnant.

Opazne so bile tudi njegove gledališke vloge v predstavah Tramvaj poželenja, Loot, Serious Money, Twentieth Century, Macbeth, Preludij poljuba ter Life in the Theatre. Kariero je začel v NBC-ovi žajfnici "The Doctors", sledile pa so ji številne druge televizijske vloge.

Jude Law (Errol Flynn) je bil pred nedavnim že drugič nominiran za oskarja za vlogo v filmu Hladni vrh , prvo nominacijo pa si je prislužil z vlogo v filmu Nadarjeni gospod Ripley. Za vlogo v Spielbergovem futurističnem filmu Umetna inteligenca je dobil zlati globus. Samo tekom leta 2004 je posnel filme Alfie, I Heart Huckabees, Nebeški kapitan in svet prihodnosti, Bližnji odnosi in Lemony Snicket: Zaporedje nesrečnih dogodkov.

Leta 2002 je igral v filmu Pot v pogubo s Tomom Hanksom in Paulom Newmanom. Od ostalih filmov omenimo eXistenZ, Wilde, Gattaca, Polnoč v vrtu dobrega in zla in Sovražnik pred vrati. Igral je tudi v gledaliških predstavah Indiscretions, Tis Pity She's A Whore in Dr. Faustus.

Za Gwen Stefani (Jean Harlow) je to debitantski filmski nastop. Bila je pevka skupine No Doubh, ki je osvojila številne nagrade grammy, MTV Video Music Awards in druge. Lansirala je uspešno modno linijo L.A.M.B., pripravlja tudi prvi solo album.

O ustvarjalcih filma

Martin Scorsese (režija) je znan kot režiser uspešnih filmov Ulice zla, Alice ne stanuje več tukaj, Taksist, New York, New York, Poslednji valček, Ponoreli bik, Kralj komedije, Idiotska noč, Barva denarja, Poslednja Kristusova skušnjava, dela Life Lessons iz Newyorške zgodbe, Dobri fantje, Rt strahu, Čas nedolžnosti, Kazino, Kundun, Med življenjem in smrtjo in Tolpe New Yorka, ki je bil nominiran celo za deset oskarjev, vključno z nominacijama za najboljši film in režijo.

Scorsese je po študiju na newoyrški univerzi delal kot montažer. Njegov filmski prvenec je bil Who's That Knocking At My Door?, po katerem mu je Roger Corman zaupal režijo filma Boxcar Bertha. Z Michealom Henryjem Wilsonom je napisal scenarij in režiral dokumentarni film A Personal Journey with Martin Scorsese Through American Movies, ki daje pregled stotih let filmskega ustvarjanja. Posnel je tudi dokumentarec Italianamerican o življenju svojih staršev.

S še sedmimi filmarji je leta 1990 ustanovil The Film Foundation, ki posreduje med studii in filmskimi arhivi z namenom ohranjevanja in restavriranja filmov. Leta 1992 je ustanovil podjetje Martin Scorsese Presents, ki se ukvarja z restavriranjem in distribucijo filmskih klasikov. Produciral je filme The Grifters, Mad Dog and Glory, Search and Destroy, Clockers in Grace of My Heart. Svoje pogled na zgodovino italijanskega filma je predstavil v filmu Il Mio Viaggio In Italia leta 2001.

John Logan (scenarij) je delal za filme Gladiator, Poslednji Samuraj, Samo igra, Časovni stroj, Sinbad, Zvezdne steze: Nemesis in RKO 281. Poleg tega je napisal 14 dram, ki so bile prikazane na londonskem West Endu ter v New Yorku, Avstraliji, Novi Zelandiji, Kanadi, Avstriji, Irski, Južni Afriki in Urugvaju.

Sandy Powell (kostumografija) je osvojila oskarja za kostumografijo za film Zaljubljeni Shakespeare, istega leta pa je bila nominirana tudi za oskarja za delo pri filmu Žametne noči. Od novejših filmih, pri katerih je delala, posebej omenimo Tolpe New Yorka , za katerega je bila nominirana za oskarja, Daleč od raja in Sylvia.

Delala je tudi pri treh filmih Dereka Jarmana: Caravaggio, Depuis Le Jour-Aria in The Last of England. Leta 1991 je kreirala kostume celo za šest filmov: Stormy Monday, For Queen and Country, Venus Peter, Killing Dad, Čudež in Papež mora umreti. Od ostalih filmov omenimo Edward II., Igra solz, Orlando (nominacija za oskarja), Wittgenstein, Biti človek, Intervju z vampirjem, Rob Roy, Michael Collins, Mesarček, Krila golobice (nominacije za oskarja in nagrado BAFTA), Hilary and Jackie, Felicitino potovanje, Kraj ljubavne afere ter Miss Julie, delala pa je tudi za gledališče in opero.

Komentarji

14.2. 2005 ob 17:30 zvezdica

Ne vem, zakaj so mi misli med filmom nenehno uhajale k Titaniku, vendar zaključna sekvenca z orjaškim hidroplanom (v letu 1947 je bilo to letalo največje na svetu), ki brzi po vodni gladini, močno asociira na Titanik, za krmilom ogromega letala pa seveda nihče drug, kot Leonardo DiCaprio, oz. Howard Hughes, z njim so v letalu vsi njegovi sodelavci in prijatelji, rahlo me je že skrbelo, da bo v valu navdušenja zavpil <<I am the King of the world>>. Na srečo se hidroplan odlepi od vode, čeprav sem mislil, da se bo razletel od silnih vibracij osmih propelerskih motorjev. Aviator je pravi material za oskarje, stari maček Scorsese dobro pozna okus članov akademije (bolečina, drama in solze; vzorčni primer je Čudoviti um, ki uteleša preračunljivo formulo, zrelo za oskarje), in tokrat bodo oskarji deževali, kot za stavo. Hiperaktivni in malce čudaški milijonar (bolestno obseden z osebno higieno: ne spreglejte nekaj res zabavnih, oz. tragi- komičnih prizorov v kopalnici, Howard Hughes svoje obleke sežiga prav tako temeljito, kot Ace Ventura. Sedaj vemo, iz koga se je norčeval Jim Carry) verjetno ne bi bil zadovoljen, če bi videl ta izdelek, kajti zaključek filma že meji na norost. Po letalski nesreči (preizkušal je novo letalo XF-11, 7. julija 1946) se je njegovo duševno stanje močno poslabšalo, na dan so prišle stare travme iz otroštva. Leonardo se mi je sprva zdel za lik ekscentričnega milijonarja premlad, vendar tokrat je suvereno opravil svoje delo (če ne bi tako pridno in na silo gubal svojega čela, bi bil še boljši), v oporo mu je duhovit scenarij, ne gre spregledati odlične fotografije. Kate Beckinsale je končno dobila pravo vlogo, očitna je njena podobnost z Avo Gardner, režiser bi ji lahko namenil več časa, manjka malce bolj podroben oris njene osebnosti. Po drugi strani pa je zanimiva Kate Blanchett v vlogi vihrave Katherine Hepburn, Gwen Stefani (Jean Harlow) pa sploh ni prišla do besede (uspešno zdeklamira tiste 3 stavke). Scorsese je po Dobrih fantih in Kazinu izgubil nekaj kreativnega zagona, vendar z Letalcem spet prihaja v dobro formo, pripravlja se že na snemanje naslednjega filma (z Leonardom v glavni vlogi). Nekateri kritiki očitajo filmu, da je preveč mainstream in nepovezan, vendar tudi tisti bolj zahtevni bodo lahko potegnili nekaj pozitivnega.

— Nakladač
14.2. 2005 ob 20:51

KONČN!!!

— Miha
19.2. 2005 ob 23:34

Anže je tak car k . Drgač pa je film kr dobr glede na to da je nominiran za 11 oscarjev!

— 9/10
21.2. 2005 ob 19:48

Zakaj Aviatorja ne bo v Mariboru???

— Radovedna
22.2. 2005 ob 14:03

Radovedna sj bo. drgač pa je velik napredek da je film pršu u kino. sm že missla da ga ne bo

— kate
23.2. 2005 ob 2:19 zvezdica

Strinjam se z Nakladacem, da sta Cate in Kate v tem filmu dobro odigrali svoji vlogi. Sam zal ne morem preko mnenja, da je DiCaprio premlad za to vlogo, ceprav je svoje delo opravil odlicno. OCD je v filmu prikazan zelo zivo. Clovek po ogledu filma kar dvakrat pomisli s kom bi se rokoval. Tudi tehnicno je Aviator kar zahteven. Brez dvoma bo na Oskarjih uspesen, ob tem pa ne gre pozabiti, da je v konkurenci kar nekaj filmov, ki so boljsi. A kot je omenil ze Nakladac, je v igri holivudska formula.

— Stone
25.2. 2005 ob 12:56

Tri ure živega dolgcajta!

— Ava
25.2. 2005 ob 17:07

Meni se zdi film enkraten,prav tako igralska zasedba.Vsi so se izjemno izkazali.Je pa film res dolgočasen tistim,ki ne razumejo kakšno znanje je v resnici imel H. Hughes,da je konstruiral takšna letal in hkrati snemal filme.

— Aviator 2
26.2. 2005 ob 16:54

dobra igralska zasedba, odlično uprizorjeni dogodki, zanimiva zgodba.

— mateja
26.2. 2005 ob 17:48

dobr film morte ga it gledat

— leonarda
28.2. 2005 ob 6:46 zvezdica

Tudi če ne poznaš zgodovine letalstva, te očara njegov fanatizem, neverjetno znanje o letalstvu in njegova hiperaktivnost. Izvrstno odigrana vloga. Leonardo se je izkazal in tudi njegova mladost ni nič moteča.

— VERA BITUNJAC
28.2. 2005 ob 16:31 zvezdica

Film Aviator se na oskarjih ni dobro izkazal.Sama sem pričakovala da bo prejel oskarja za film leta saj je film res enkraten motila me je samo Gwen Stefani ki se ni izkazala za odlično igralko drugače pa se mi zdi da je vsa filmska zasedba odlično izbrana. Priporočam vam ogled filma

— kokica
28.2. 2005 ob 17:56 zvezdica

Kaj si mislim o filmu? Rečem samo lahko, da kljub nekaterim zelo zahtevnim prizorom, kar se tiče snemanja, je film enkraten (še posebej Leo:)). No, zdi se mi, da bi moral biti film nagrajen z več oskarji, ker menim, da ekscentričnega multimilijonarja, inovatorja, filmarja in letalca hkrati upodobiti ni lahko. Seveda pa se Scorsese lahko pohvali tudi z odlično scenografijo, kostumografijo in seveda kamero. Odlično pet!

— Eva
28.2. 2005 ob 23:20 zvezdica

Premalo strastna reciklaža najbolj ustvarjalnih let ekscentričnega multimilijonarja, filmarja in letalskega izumitelja Howarda Hughesa. 'Potreboval bi dve kameri,' Louisu B. Mayerju, zloglasnemu šefu studia MGM, razloži mladi in nadebudni Howard Hughes (izvrstni Leonardo DiCaprio), ki cela štiri leta pripravlja svoj filmski prvenec Hell's Angels, prvi pravi film o letalstvu, kjer je prvič zablestela igralka Jean Harlow (Gwen Stefani). 'Koliko kamer pa imate,' vpraša vase zagledani in cinični Mayer. 'Trenutno jih imam 28. Rabil bi še dve, da bo film točno tak kot sem si zamislil,' mu razloži odločni in samozavestni Hughes, ki leta 1930 huronsko drage Angele resnično vrže v kina in požanje gromozanski uspeh. Dve leti kasneje sproducira še za tiste čase prelomnega Brazgotinca in se v velikem slogu vrne šele leta 1943, ko udari s kontroverznim vesternom The Outlaw, kjer cenzura zgublja živce zaradi dekolteja fatalne Jane Russell. Samo trije omembe vredni filmi človeka, ki za filme sploh ni imel časa. Ki se je raje ukvarjal z letalstvom, s podiranjem zračnih hitrostnih rekordov. Ki je imel svojo firmo za izdelavo letal. Ki je bil resna konkurenca vsem večjim ameriškim letalskim podjetjem. In ki je konec štiridesetih neslavno pogorel s svojim največjim izumom, z orjaškim, za 700 potnikov predvidenim letalom Hercules, ki je uspelo v zraku ostati samo eno ubogo miljo. Toda gospodič je znal poskrbeti za publiciteto. Za nenehno pojavljanje v rumenem tisku. Za divje ljubezenske zveze s Katherine Hepburn (Cate Blanchett), Jean Harlow, Bette Davis, Olivio de Havilland in Avo Garner (Kate Beckinsale). Za številne škandale in za prototip znamenitega push up modrčka, ki ga je v filmu The Outlaw nosila prsata Jane Russell. Jasno, lotil se ga je Martin Scorsese, filmofil in izjemno cenjeni režiser, ki pa od leta 1995, ko je posnel Casino, nima več pravega zagona. Prave želje po presežkih in zares dobrih filmih. Mojstrovinah, ki jih je delal skupaj z Robertom DeNirom. Sedaj jih skuša delati z Leonardom DiCapriem, ki resda igra tako dobro kot DeNiro, toda manjka mu strast. Strast filmov Taksist, Dobri fantje, Rt strahu, Pobesneli bik in Poslednja Kristusova skušnjava. Tisti zares močni, domiselni, originalni in perfektno posneti prizori, ki so manjkali tudi Tolpam New Yorka in ki jih je vsaj za trenutek ujel njegov leta 1998 posneti Bringing Out the Dead. In ko se spomnim na film Melvin and Howard, film o zadnjih letih Howarda Hughesa, ki ga je na začetku osemdesetih posnel Jonathan Demme, se spomnim vsega tistega, kar manjka Aviatorju. Filmu, ki je ekscentričnega milijonarja in ženskarja prikazal kot "avtista", kot na čistočo mahnjenega frika. Kot Deževnega človeka, ki ves čas išče Toma Cruisea, čeprav živi v času Errola Flynna.

— iztok gartner
1.3. 2005 ob 17:54

tebi so itak vsi filmi brezvezni

— NK
2.3. 2005 ob 9:23 zvezdica

mislm, da je film za avtobiografski film ful ok, tut efekti u kinu so res supr! Leonardo igra dobr in vsi ki so ga še zmer mel u glav sam v vlogi Titanika, upam, da so dojel da model res igra dobr! fajn da vidš dogajanje v tistem času pa hitr minejo tiste tri urce. sam je biu pa mal obseden model ej=) čistoča pa to, te dost scen tut nasmeje pa Kate si je čist zaslužla za stransko vlogo oskarja. sam film pa mislm, da ni za naj film, ker je blo dost hudih filmou nomineranih in že sam da si med nomineranci je dost!

— Oasis girl
2.3. 2005 ob 14:02

iztok kdo ma prav ti ali 5 oskarjev

— nk
3.3. 2005 ob 1:45

Meni osebno je vredu film za pogledat, je pa res da nisem bil nič razočaran ko ni dobil oskarja za najboljši film. Po ogledu sem tudi zelo močno dvomil da je to najbolši film med nominiranimi filmi in očitno se nisem motil:). Se pa gledalec uživi v tisti čas ob gledanju filma. Lahko bi bil pa vsaj malo krajši ker tri ure tam sedet je pa malo preveč brez odmora. Uživajte.

— alno
5.3. 2005 ob 22:36

I fancis jennifer garner

— fancis
6.3. 2005 ob 14:48

Na živce mi gre ko moram gledat di capria v teh dobrih filmih ( zakaj ne dajo enga starejšiga igralca, ker on mi izgleda, kot otrok)

— mario
6.3. 2005 ob 16:46

POLOMIJA, KATASTROFA, ŠKODA 1100SIT, ZA BRUHAT, OSKAR ZA NAJSLABŠI FILM! DA NE GOVORIM NAPREJ!

— MIHA
7.3. 2005 ob 12:33

Filem je zelo dober z nekaj pomanklivostmi, naprimer s tem da zgodba na nekaj mestih ni dovolj napeta in da mad posameznimi deli ni povsem dopra povezava. Sama vsebina filma pa je zelo dobra in dovršena in jo lahko zastopijo tudi manjši gledalci. Mogoče je le letalčeva bolezen nekoliko nerazumljiva. Konec filma je tudi zelo dober le nekoliko preveč hitro se konča. 4 od 5 zvezdic.

— hurikan
8.3. 2005 ob 0:59

Hm, pet oskarjev, praviš? Pet oskarjev za nepomembne kategorije naj bi bilo zagotovilo za mojo zmoto. Ne bi rekel. Raje si poglej Million Dollar Baby pa boš videl kaj pomenijo štirje oskarji. Pa LP

— iztok gartner
13.3. 2005 ob 10:51

Od tega filma velik prčakujem glede na to da je nominiran za 11 oskarjev.

— Hudec
23.3. 2005 ob 14:15

film je biu ful hud in mogu bi dubit oskarja za naj.film ker je bolši od million dollar baby pa tut leo bi mogu dobit oskarja za naj moško vlogo ćeprou je Jamie bil ful dobr u Rayu.Anyway ,Scorcesejevi filmi so mi bli zmeri ful ušeć in mogu bi jih dubit več (oskarjev)mejte se

— mare
27.3. 2005 ob 11:58

ma kr neki.To je pa res kr neki.Dobr da ta film ni dobu oskarja za najboljši film.Ker je milijardokrat slabši od Punčka za milijon dolarjev.

— Hudec
18.10. 2005 ob 19:50 zvezdica

Res najbolj beden film kar sem jih kdaj gledal. Sicer moram priznat, da nisem ves čas spremljal kaj se dogaja in na koncu nisem več nič razumel. Če ga boste gledali ga morate res poznorno gledati!

— edn
5.11. 2005 ob 8:18 zvezdica

film je tok dulgučasen. sem misla da bo to kej vojne al pa kj taga.na konc filma sem že spala tko, da sploh nevem kva je blo na koncu. trojo sem že sto let nazaj gledala pa mi je še kr najboljši film. latalec je čist brezvezen le kdo mu je dal kar pet oskarjev?moja ocena je (4/10).

— levinja

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.