Kolosej

Legionar

akcijski, spektakel
Od playboya do heroja
Na sporedu od: 12.8.1999, Kolosej Ljubljana
1h 35min / 95min
Scenarij: Sheldon Lettich
Režija: Peter Macdonald

Zgodba

Leto 1924. Alain Lefevre (Jean Claude Van Damme), reven podeželski mladenič prispe v Marseilles s poznim nočnim vlakom. Na peronu ponudi pomoč ljubki plavolasi Katrini (Ana Sofrenović) in med njima vzplamti ljubezen na prvi pogled, ki pa ne traja dolgo...
V razvpitih can-can klubih se ženske nestrpno obračajo čez ramo v upanju, da bodo uzrle Alainea Lefreja, enega od najbolj očarljivih playboyev, medtem ko njihovi ljubosumni možje iščejo priložnosti, kako bi ga osramotili in ponižali. Alaina tiste usodne noči povabi v svojo družbo razvpiti gangster Lucien Galgani in ga prisili v boksarski dvoboj v katerem bi moral prepričljivo izgubiti. Ker Alain izve, da je Katrina na begu pred siromaštvom zbežala v naročje nasilnega Luciena, prelomi dogovor z gangsterjem in v boksarskem ringu krvavo obračuna z nasprotnikom. Da bi ušel maščevanju in ubranil Katrino pred Lucienovim ljubosumjem, Alain poišče zatočišče v bojevniških vrstah francoske tujske legije.
Zdi se, da sta pesek in sonce edina zmožna preživeti v nevarnih puščavskih prostranstvih severne Afrike, vendar se Alain izkaže za častivrednega in hrabrega borca ter se spretno izmika vsem številnim in nepriedvidljivim pastem služenja v tujski legiji. Alain pa se mora spopasti še s hujšim sovražnikom, kot sta zahrbtna puščava in zvita puščavska plemena. Lucien Galgani je namreč za njim poslal morilca...

O filmu

"Legionar ni zgolj akcijski film, temveč tudi zgodba o junakovem duhovnem razsvetljensvtu v puščavi. To je film o prijateljstvu in časti," tolmači svojo vlogo Jean Claude Van Damme. Vloga legionarja je precej drugačna od siceršnjih Van Dammeovih filmskih vlog in je za mladega belgijskega igralca predstavljala doslej največji izziv. Pri vrhu generacije najuspešnjejših filmskih igralcev se je Van Damme v Legionarju moral preiskusiti tudi kot karakterni igralec. Van Dammeove borilne spretnosti so postavljene v drugi plan in navkljub množici akcijskih prizorov, ki bodo navdušile "legijo" njegovih fanov, se je moral v igri osredotočiti predvsem na upodobitev junakove emocionalnosti in duhovnosti.
Producent filma Edward R. Pressman pravi: " Van Damme se je izkazal za dobrega igralca. Ta film ga prikazuje v povsem novi luči in je zelo pomemben za njegovo kariero. V Legionarju igra zelo prepričljivega, emocionalno iskrenega junaka, ki ubeži smrti zaradi svoje ostroumnosti in iznajdljivosti. To ni film o kick-boxu."
"Ko smo se pogovarjali o tem, ali naj se zgodba dogaja v sedanjosti ali v preteklosti, smo se odločili za 20. leta tega stoletja. To so bila namreč zelo eksotična leta, čas brezizhodne naivnosti na eni in herojstva na drugi strani. Tako imajo vsi filmski liki kljub medsebojni različnosti podobne probleme, enako pomembno poslanstvo in vse njihove usode se stekajo v smrt," dodaja režiser Peter MacDonald.

V 20.letih tega stoletja je tujska legija predstavljala najvarnejše zaklonišče za prenekatere moške, ki so iz različnih razlogov hoteli ubežati svoji preteklosti. Vendar pozabiti na svojo preteklost ni lahko. Biti legionar je pomenilo postati brezmejno vztrajen, discipliniran in žilav borec, ki je nenehno obremenjen z mislimi o smislu življenja in smrti. Tako tudi Alaina ob zloslutnih smrtnih mislih obhajajo misli na vrnitev k ljubljeni ženski.
V Maroku se Alain bojuje skupaj z legionarji različnih narodnosti in preteklosti. Med njimi so najzanimivejši štirje liki: naivni in prisrčni Italijan , ki z odhodom med legionarje hoče staršem svoje zaročenke dokazati, da je vreden njene ljubezni; angleški aristokrat, ki je zaradi kockarske strasti zapravil vojaško kariero in osramotil ime svoje družine; mladi nemški militarist, ki se je zavedno odpovedal rasizmu in temnopolti Američan, ki v legionarstvu vidi priložnost za odkritje svojih afriških korenin. Te hrabre moške povezuje močna želja po začetku novega, drugačnega življenja. Zato se ubogljivo pokorijo ostri disciplini, ki jo od njih zahteva brutalni nemški častnik, in postanejo uigrana borbena enota, sposobna premagovanja nevarnosti na sovražnikovem teritoriju. Na kocu jih pošljejo na tvegano misijo v Fort Brenelle, kjer se morajo spopasti s tisočimi oboročenimi vojščaki, ki jim poveljujeta vodja plemena Barberov in zloglasni uporniški vodja Abd El-Krim. Neusmiljeni maroški uporniki imajo nalogo, da iz svoje domovine dokončno preženejo tuje osvajalce. Značilni legionarski slogan "marširaj ali umri" na bojišču postane kruta realnost, ki se za vsakega legionarja lahko konča s smrtjo.

Edward R. Pressman

"Francoska tujska legija kot nepopostljiva borbena elita in s krvavo zadušenimi socialinimi upori zaznamovan Maroko igrata v Legionarju vlogo dramaturškega ozadja spektakularne akcijske pustolovščine, prepletene z zgodbo o prijateljstvu, upanju, ljubezni, časti in pogumu," pravi o filmu producent Pressman, ki ga je American Film Magazin na začetku 80-ih proglasil za najboljšega filmskega producenta. - Med drugimi je Pressman produciral naslednje filme: Blackout (Abel Ferrara), Badlands (Terence Malick), Good Morning Babilon (brata Taviani), Reversal of Fortune (Barbet Schroeder), Homicide (David Mamet), To Sleep With Anger (Charles Burnett), City Hall (Harold Baker), Conan (John Milius), Hoffa (Danny DeVito), Crime Wave (sam Raimi), Bad Lieutenant (Abel Ferrara), New Rose Hotel (Abel Ferrara) - Leta 1988 je newyorški Muzej modernih umetnosti priredil dvotedensko revijo Pressmanovih filmov. V času življenja te časti ni bil deležen še noben filmski producent. Vse Pressmanove filme vključno z Legionarjem namreč odlikuje dejstvo, da so brezhibno producirani, in da so njihove zgodbe, ki gledalcu vedno nekaj pomembnega sporočajo, pripovedovane na zabaven in vizualno atraktiven način. Edward R. Pressman je cenjen tudi zunaj Amerike. Leta 1989 mu je Francoska kinoteka za doprinos k filmski umetnosti podelila častni naslov in medaljo viteza umetnosti, z dvotednesko revijo in simpoziji na temo njegovih filmov pa se mu je poklonil tudi londonski National Film Theatre

Komentarji

10.2. 2006 ob 18:20

zelo zanimiv fimlčič

— zdene lazar
29.8. 2007 ob 20:59

beda

— Legionar
4.12. 2010 ob 20:01

dobar film nea šta ljudi moji morate pogledat

— krsta
1.11. 2012 ob 1:27

Extra film poln emocij

— uroš

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.