Lahko noč, gospodična

Sinopsis

Hana in Samo sta lep par že odkar sta končala študij arhitekture. Samo vodi uspešen arhitekturni biro in večino časa posveča službi. Hane je delo v biroju opustila in dela kot svetovalka v pohištvenem salonu.

Samovo obnašanje zbuja sume in Hana kmalu dobi potrditev, da jo mož vara z mlajšo sodelavko iz biroja. Začne razmišljati o ločitvi, vendar se Samo ne želi niti pogovoriti. Hkrati po dolgem času sreča Leva, sošolca z arhitekture, ki jo povabi k sodelovanju pri prenovi obmorskega lokala. Med delom se Hana in Lev zbližata, vendar se Hana, ki ve, da je Lev že kot študent bežal pred resnimi zvezami, upira njegovemu zapeljevanju. Čeprav ji njena mama svetuje drugače, se Hana dokončno odloči, da bo zapustila dom in moža. To pa pomeni, da mora zapustiti tudi 8-letno hči Anjo, s katero sta močno povezani preko pravljic, ki jih pripoveduje Hana.

Hana se preseli k mami, ki pa jo utruja s svojo pobožnostjo, moralo in nenehno zaskrbljenostjo. Ko Hana in Anja nekoliko zgladita spor, se odpravita na zimske počitnice. V najeti gorski koči gre marsikaj narobe, vendar se pojavi Lev, ki popravi, kar ne dela, se prikupi Anji, Hani izpove ljubezen in vztraja s simpatično pozornostjo. Hana popusti in se preda precej strastnemu odnosu. Tudi za Leva se zdi, da je resnično zaljubljen.

Hana po vrnitvi s počitnic prvič uresniči svojo zamisel: iz starih rabljenih kosov lesa ji mizar Miro po njenih načrtih naredi novo pohištvo. Na zabavi po otvoritvi Hanine razstave pohištva, ki je pravi hit, Lev podleže zapeljivosti Hanine šefinje Mije. Hana spozna, kaj se je zgodilo, in sledi obračun brez milosti. Hana prizna, da je Leva ljubila, tako zdaj kot v študentskih letih, vendar mu ne more zaupati in prosi ga, naj se ji odslej več ne približuje.

Samo se medtem spreminja v bistveno bolj pozornega človeka, vendar je zakona neizbežno konec - Hana in Samo v prijateljskem vzdušju podpišeta ločitvene papirje. Vendar Hana ne ostane sama in nesrečna. S hčerko, mamo in razčiščenim odnosom do sebe in življenja ji je vendarle lažje kot na začetku.

V filmu se pojavljajo tudi animirani prizori pravljic, ki si jih sproti izmišljuje Hana in ki se marsikdaj zanimivo prepletajo z njenim življenjem. Pravljice govorijo o medvedu Jožefu, ki je gozdni posebnež, izmišljeni prototip nežnega moškega, v resnici pa na moč podoben mizarju Miru.

Režiser o filmu

Tema
Na nekem zidu v Ljubljani je že dolgo napisano vprašanje: Kaj pričakuješ od seksa po poroki? Hodil sem mimo tega vprašanja, sumil, da gre za feministični rokopis in hkrati dvomil, da zadane bistvo. Obstaja namreč težje vprašanje. Kaj lahko po poroki pričakuješ od ljubezni? Verjamem, da je veliko zakonskih parov, ki so sposobni kvalitetnega spolnega združevanja, ne zmorejo pa čustvenega odnosa, ki bi ohranjal vsaj osnovne obrise ljubezni, v imenu katere sta si nekoč obljubila zvestobo. Ženski, ki trmasto verjame v ljubezen kot temelj čistega, poštenega odnosa se ne piše dobro. Ali pač?

Dediščina
Če ne bi bilo filma Pod njenim oknom, tudi Lahko noč, gospodična ne bi bil nikoli posnet. Metod Pevec in Polona Juh sta se v prvem filmu zapletla v ustvarjalno razmerje, ki je na nek način terjalo nadaljevanje. Lahko noč, gospodična seveda ni neposredno nadaljevanje temveč zgolj smiselno nadaljevanje teme. Podobna junakinja tokrat vstopa v zgodbo z zavezanostjo prvemu materinstvu in povprečnemu zakonu na eni strani ter s potrebo po afirmaciji lastnih poklicnih oziroma ustvarjalnih ambicij na drugi strani. Punca, ki je v prvem filmu iskala ljubezen, je dobila vse: moža, poklic, otroka. Sooči pa se z neozdravljivo utrujenostjo svoje ljubezni, zato se spet znajde na začetku, spet se zaplete v zgodbo.

Ženski film
Lahko noč, gospodična se bobo gotovo pogosto srečeval z oznako »ženski film«. Če bi se v primerljivo »glavni« oziroma »nosilni« vlogi znašel moški junak, je zelo malo verjetno, da bi imeli opravka z oznako »moški film«. Pa menda ne, da s pridevnikom »ženski« že avtomatično vstopamo v svet redkega, eksotičnega? Nenavadno, saj govorimo vendar o približno polovici človeštva. Če se bo neki zgodbi slučajno zgodilo, da bo ženska junakinja v obravnavanem konfliktu tako ali drugače nadigrala moškega - potem gre gotovo za »ženski film«. Menda se domneva, da v takem primeru avtor pristransko navija za ženske. Brez tega navijanja uboga ženska gotovo ne bi zmogla.

Animacija
Film Pod njenim oknom je vzporedno z glavno zgodbo predel še malce metaforično ornitološko nit. Poskušal sem, da metafore ne bi bile očitne ali celo nasilne, pač pa da ptičje zgodbe vzporedno s humorjem komentirajo glavno zgodbo. Animacija in živalski junaki pravljičnih vložkov v filmu Lahko noč, gospodična imajo podobno vlogo, namreč da s kančkom nežne ironije začinijo glavno zgodbo. Na prvi pogled - ta lahko ostane tudi edini - so zgolj zabavne zgodbice, improvizirane večerne pravljice, upam pa, da se bo pozornejši gledalec kdaj vendarle namuznil ob bolj ali manj prikritih povezavah z glavno zgodbo. Ta pravljičarska nit je potrebovala malce drugačno vizualizacijo - zato animacija. Kombiniranje igranega in animiranega je lahko montažno problematično, zato je Špela Čadež v Vibinem studiju obudila staro, analogno animacijsko metodo. Poznavalci se bodo ob tem morda spomnili ruskega velikana Yurija Norsteina.

Metod Pevec

Metod Pevec

Režiser in scenarist

Rojen leta 1958 v Ljubljani. Filmski in televizijski režiser in scenarist, pisatelj in igralec. Na Filozofski fakulteti je diplomiral leta 1983 na oddelkih za filozofijo in primerjalno književnost.
Pred in med študijem je odigral nekaj velikih in opaznejših vlog v slovenskih in jugoslovanskih filmih – najbolj znani sta Ko zorijo jagode (r. Rajko Ranfl, 1978) in Nasvidenje v naslednji vojni (r. Živojin Pavlović, 1980).

Napisal je več romanov: Carmen (izšel leta 1991); Marija Ana (1994); Večer v Dubrovniku (2002), zbirko novel Luna, violine (1994) in več scenarijev za celovečerne filme.

Filmografija
1992 – Vse je pod kontrolo, kratki igrani film
1993 – Portret Andreja Hienga, TV portret
1994 – Mrki kondor, TV portret Vitomila Zupana
1995 – CARMEN, celovečerni film, www.emotionfilm.si

• Srebrna nagrada Metod Badjura za scenarij, Stopova igralka leta (Nataša Barbara Gračner) na Festivalu slovenskega filma 1995
• Nagradi za najboljšo žensko vlogo (N.B. Gračner) in fotografijo (Tomislav Pinter) na mednarodnem filmskem festivalu v Valenciji 1996
• Uradni program, izven konkurence, mednarodni filmski festival Karlovy Vary 1996

1996 – Portret Berte Meglič, TV portret
1998 – Izziv neba, dokumentarni film
2000 – Velika vrtna veselica, dokumentarni film
2003 – POD NJENIM OKNOM, celovečerni film, www.emotionfilm.si/pno

• 7 nagrad: Vesna za scenarij, glavno žensko vlogo (Polona Juh), stransko žensko vlogo (Marijana Brecelj), Nagrada slovenskih filmskih kritikov, 3 igralske nagrade revije Stop na Festivalu slovenskega filma 2003
• Uradni program, izven konkurence, mednarodni filmski festival Karlovy Vary 2004
• Nagrada za najboljšo žensko vlogo (Polona Juh) na mednarodnem filmskem festivalu Obrazi ljubezni, Moskva 2005

2004 – Se zgodi, TV nanizanka (15 delov po 30 minut)
2005 – Film pred oltarjem, dokumentarni film
2007 – ESTRELLITA – PESEM ZA DOMOV, celovečerni film, www.emotionfilm.si/estrellita

• Vesna za najboljšo žensko vlogo (Silva Čušin) na Festivalu slovenskega filma 2007
• Tekmovalni program, mednarodni filmski festival Mannheim – Heidelberg 2007: posebno priznanje žirije (Silva Čušin)
• Nagrada Dialog na mednarodnem filmskem festivalu v Cottbusu 2007

2007 – HIT POLETJA, celovečerni TV film

• Vesni za scenarij (M. Pevec, Feri Lainšček) in stransko moško vlogo (Bojan Emeršič) na Festivalu slovenskega filma 2008

2011 – LAHKO NOČ, GOSPODIČNA, celovečerni film

• Zlata arena za režijo, Pula Film Festival 2011
• Zlata arena za glavno žensko vlogo (Polona Juh), Pula Film Festival 2011
• Zlata arena za fotografijo (Sven Pepeonik), Pula Film Festival 2011

2011 – ALEKSANDRINKE, celovečerni dokumentarni film
2012 – VAJE V OBJEMU, celovečerni TV film (v produkciji, snemanje decembra 2011)

Polona Juh

Igralka

Rojena leta 1971 v Ljubljani. Diplomirala na Srednji glasbeni in baletni šoli (1998).Diplomirana igralka (AGRFT Ljubljana), od leta 1995 članica SNG Drama v Ljubljani.

Pomembne gledališke vloge je odigrala v predstavah: Družinski album (H.Ibsen: Divja račka, vloga Hedviga, 1994), Don Juan (Moliere, vloga Dona Elvira, 1995), Obisk (Y. Mishima: Hanjo, vloga Hanako,1997), Ifigenija (Evripid, vloga Ifigenija, 1998),  Ta veseli  dan ali Matiček se ženi (A.T. Linhart, vloga Nežka, 1999),Idiot (F.M. Dostojevski, vloga  Aglaja, 1999), Vihar (W. Shakespeare, vloga Miranda, 1999), Ljudomrznik (Moliere, vloga Celimena, 2000), Othello (W. Shakespeare, vloga Desdemona, 2001), Kasandra (B.A. Novak, vloga Lepa Helena, 2001), Opera za tri groše (B. Brecht, vloga Polly Peachum, 2001), Romeo in Julija ( W.Shakespeare-vloga Julija, 2002), Utva (A.P. Čehov, vloga Maša, 2003), Kakor vam drago (W. Shakespeare, vloga Rozalinda, 2003), Bratje Karamazovi (F.M. Dostojevski, vloga Agrafena Aleksandrovna, 2004), Iskanje izgubljenega časa (M. Proust, vloga Albertina, 2004), Ana Karenina (L.N. Tolstoj, vloga Ana Karenina, 2006), Razred (M. Zupančič, vloga Terapevtka, 2006), Ženska od prej (R. Schimmelpfennig, vloga Rommy, 2006), Tartuffe (Moliere, vloga Dorina, 2007), Vrnitev domov (H. Pinter, vloga Ruth), Oresteja (Ajshil, vloga Klitajmestra, 2009), Persona (I. Bergman, vloga Elisabet Vogler), Platonov (A.P. Čehov, vloga Sofja Jegorovna, 2010),

Za gledališke vloge je prejela številne nagrade, med njimi Lovorjev venec na festivalu Mess 2000 v Zagrebu, nagrado Prešernovega sklada (2002), dve Borštnikovi nagradi za igro (leta 2007 in 2009) in Župančičevo nagrado za umetniške dosežke (2007).

Film in TV: Carmen (r. Metod Pevec, 1995), Felix (r. Božo Šprajc, 1996), Paradiž (TV film, r. Vinko Moederndorfer, 1997), Jebiga (r. Miha Hočevar, 2000), Pod njenim oknom (r. M. Pevec, 2003), Uglaševanje (r. Igor Šterk, 2005), Igra s pari (r. Miran Zupanič, 2009), Vikend v Brightonu (TV film, r. Slavko Hren, 2011), Lahko noč, gospodična (r. M. Pevec, 2011)

Za svoje filmske vloge je prejela številne nagrade, med njimi dve Vesni za žensko vlogo na Festivalu slovenskega filma (2003 za vlogo v filmu Pod njenim oknom in 2009 za vlogo v filmu Igra s pari), Zlato areno za žensko vlogo na Pula Film Festivalu (2011 za vlogo v filmu Lahko noč, gospodična), nagrado Srebrna puščica na Festivalu v Moskvi (2009) in nagrado Stopova igralka leta (2003).

Vertigo / Emotionfilm

Danijel Hočevar, Producent

Danijel Hočevar se je rodil 7. maja 1965 v Ljubljani. Ukvarja se s produkcijo filmov in televizijskih projektov. Leta 1986 je ustanovil Emotionfilm (skupaj z režiserjem Damjanom Kozoletom), prvo neodvisno filmsko produkcijo v Sloveniji in eno izmed prvih v nekdanji Jugoslaviji. Leta 1994 je ustanovil še sestrsko družbo Emotionfilma, Vertigo. Hočevar je (ko)-produciral več kot 30 celovečernih filmov, med drugim:

• filme režiserja Damjana Kozolea Slovenka (2009, svetovna premiera Sarajevo FF, Toronto IFF, Pusan IFF...), Za vedno (2008, svetovna premiera IFF Rotterdam), Delo osvobaja (2005, svetovna premiera Locarno IFF) in Rezervni deli (2003, svetovna premiera v tekmovalnem programu IFF Berlin)
• film Kruh in mleko, režiserja Jana Cvitkovića (2001, nagrada Lev bodočnosti, IFF Benetke)
• filme reditelja Metoda Pevca Estrellita (2007, svetovna premiera IFF Mannheim – Heidelberg) in Pod njenim oknom (2003, svetovna premiera v tekmovalnem programu IFF Karlovy Vary 2004)
• filme režiserja Janeza Burgera Ruševine (2004, svetovna premiera IFF Rotterdam) in V leru (1999, svetovna premiera, tekmovalni program, IFF Karlovy Vary)
• film režiserke Teone Mitevske Jas sum od Titov Veles (2007, Berlinale IFF - Panorama 2008, Toronto FF 2007)
• film režiserja Vinka Moederndorferja Predmestje (2004, svetovna premiera v tekmovalnem programu WFF Montreal in Venice Days, IFF Benetke)

Danijel Hočevar, poslovni direktor in producent Vertiga in Emotionfilma, je bil s strani Varietyja leta 2001 izbran za enega od desetih najbolj obetavnih producentov, “Ten Producers To Watch”. Je tudi član evropske filmske akademije (www.europeanfilmacademy.org), član selekcijske komisije programa Nipkow (www.nipkow.de) od leta 2005 in član pedagoške ekipe EAVE – European AudioVisual Entrepreneurs (www.eave.org) od leta 2009.

Celovečerni filmi (po letu 2001):
Gremo mi po svoje, Miha Hočevar, Slovenija, 2010
Besa, Srdjan Karanović, Srbija – Slovenija – Francija – Madžarska – Hrvatska, 2009
Slovenka, Damjan Kozole, Slovenija – Nemčija – Srbija – Hrvaška – BiH, 2009, www.slovenka.si
The world is big and salvation lurks around the corner, Stephan Komandarev,
Bolgarija – Nemčija – Slovenija – Madžarska – Srbija, 2008, www.theworldisbig.com
Za vedno, Damjan Kozole, Slovenija, 2008, www.emotionfilm.si/zavedno 
Jas sum od Titov Veles (koproducent), Teona S. Mitevska, Makedonija – Slovenija – Francija – Belgija, 2007 www.sistersandbrothermitevski.com
Estrellita – pesem za domov, Metod Pevec, Slovenija – Nemčija, 2007, www.emotionfilm.si/estrellita
Karavla, Rajko Grlić, Hrvaška – Slovenija – BiH – Makedonija – Srbija – VB – Madžarska, 2006, www.borderpostmovie.com , www.emotionfilm.si/karavla
Delo osvobaja, Damjan Kozole, Slovenija, 2005, www.emotionfilm.si/delo
Predmestje (koproducent), Vinko Möderndorfer, Slovenija, 2004, www.predmestje.org
Sivi kamion crvene boje (koproducent), Srdjan Koljević, Srbija – Slovenija – Nemčija, 2004,
www.emotionfilm.si/sivikamion
Kako ubiv svetec (koproducent), Teona Mitevska, Makedonija – Slovenija – Francija, 2004,
Ruševine, Janez Burger, Slovenija, 2004, www.emotionfilm.si/rusevine
Pod njenim oknom, Metod Pevec, Slovenija, 2003, www.emotionfilm.si/pno
Rezervni deli, Damjan Kozole, Slovenija, 2003, www.emotionfilm.si/rd
Kruh in mleko, Jan Cvitkovič, Slovenija, 2001, www.emotionfilm.si/kruh