Lahka punca

Olive Penderghast (Emma Stone) je tipična srednješolka, dokler se ne odloči postati, no, atipična.

Hočem reči, kaj lahko stori povprečno dekle, ko njena priljubljena, zvedava najboljša prijateljica Rhiannon (Aly Michalka) želi izvedeti vse o Olivinem koncu tedna, dolgočasna realnost pa je, da se nima s čim pobahati. Ali se mar nepomembna ničla, anonimno dekle, kakršna je Olive, ne more malce zlagati in tako okusiti vsaj kapljice čarobne nagrade, za katero se peha vsak najstnik, se pravi priljubljenosti?

A določenih statusnih novosti ni mogoče omejiti, še posebej, ko Marianne (Amanda Bynes), Tammy Faye Bakker srednje šole Ojai, pridejo na uho Olivine besede. Kmalu so govorice o Olivinih spolnih podvigih gromozansko pretirane.

Že čez nekaj minut so po vseh internetnih straneh, od Twitterja do Facebooka, vsi seznanjeni z Olivinimi domnevnimi nespodobnostmi. Čeprav to ni ravno razvpitost, ki si jo je Olive želela, te to, da si v središču pozornosti, hitro zasvoji, tako zelo, da se Olive odloči, da ne bo zanikala govoric. Pravzaprav jih sprejme z odprtimi rokami in še naprej igra vlogo z seksi novim videzom in nesramnostjo. Konec koncev pozna resnico, njena svobodomiselna starša (Stanley Tucci, Patricia Clarkson) pa ji zaupata. Zato torej pravzaprav ni nihče prizadet, mar ne?

Seveda se njen najljubši učitelj angleščine gospod Griffith (Thomas Haden Church) dobronamerno čuti dolžnega izraziti zaskrbljenost, medtem ko ji njegova žena, šolska svetovalka  (Lisa Kudrow ponudi svojstven nasvet in zaščito. A v soju žarometov se Olive precej dobro počuti in na ustvarjalen način uporabi svoj novi ugled. Pomaga namreč dijakom s statusnimi težavami, med drugim še eni žrtvi pritiskov sovrstnikov, Brandonu (Dan Byrd).

Ko se njena zgodba še naprej razvija in zaživi čisto svoje življenje, si Olive ne more pomagati in se začne istovetiti z neprijetnim položajem, v katerem se je znašla klasična literarna junakinja Hester Prynne iz Škrlatnega znamenja, knjige, ki jo čisto slučajno berejo pri urah gospoda Griffitha.

A ko Olive začenja izgubljati nadzor nad podivjanimi govoricami, odkrije, da požara ni mogoče zlahka pogasiti. Če ji ne bo uspelo vsega urediti, bodo posledično trpeli drugi ljudje.

Z lahkotnostjo je konec, Olive.

Kako se je zgodba razširila

Zamisel za Lahko dekle je nastala, ker si je scenarist Bert Royal želel združiti brezčasno literaturo s sodobnim okoljem. Hotel je črpati iz treh različnih klasik in si kot prvo izbral Škrlatno znamenje Nathaniela Hawthorna  - o javni sramoti, ki jo mora zaradi prešuštva v 16. stoletju prenašati Bostončanka po imenu Hester Prynne.  “Nisem si želel zveste priredbe knjige,” pravi Royal, “ampak sem za navdih vzel določene tematske elemente. Glavna tema scenarija so puritanske vrednote proti temu, da si, kar si. Olive je izjemno liberalna osebnost in čuti, da bi morali ljudje biti zvesti sami sebi, a na žalost odrašča v družbi, ki obsoja ljudi, ki se ne pokorijo normam. Njen cilj je malce sprostiti mesto, kar ji tudi uspe, a ne tako, kot je nameravala.”

Producentka Zanne Devine si sprva ni pretirano želela prebrati scenarij. A potem jo je poklicala njena asistentka, ki je prebrala samo 30 strani in jo spodbudila, naj se takoj zakoplje vanj. “Prebrala sem ga tistega večera,” se spominja Devinova, ki je naslednje jutro poklicala kolege pri Screen Gems. “Prinesla sem ga tja, prebrali so ga in kupili smo ga. Z uporabo Škrlatnega znamenja kot vira in s svojim razumevanjem globljih tem je Bert napisal scenarij, ki je čudovito odraža sodobno srednjo šolo in na zabaven, a  smiseln način demonstriral, da so te teme enako relevantne danes, kot so bile že stoletja.”

Tako kot producetka Devinova je tudi režiser Will Gluck ravno končal s snemanjem filma Fired Up, ko mu je kolega dal v branje scenarij Lahkega dekleta.. “Običajno sam režiram film, za katerega napišem scenarij in po zadnjem filmu si res nisem žele posneti še enega srednješolskega filma. A ko sem ga prebral, sem sprevidel, da se sicer dogaja na srednji šoli, a je več kot to. Dejansko pripoveduje o moralnosti, kako se začnejo govorice in kolikšen pomen ljudje pripisujejo temu, kako jih vidijo drugi. Vse skupaj hitro zapusti srednjo šolo in postane zgodba o celem mestu. To je tudi zelo smešen film z ganljivimi, čustvenimi, dramatičnimi trenutki. To je vse prej kot samo srednješolski film.”

Glucku je bil scenarij všeč tudi zato, ker je bil osredotočen na ženske. “Krasno je bilo videti scenarij, napisan s stališča dekleta,” dodaja.  “Večina filmov pripoveduje o tem, kaj vse so fantje pripravljeni storiti, da bi dobili dekle. Ta pa pripoveduje o dekletu, ki noče, da bi jo dobili, še vseeno pa si želi fanta.”

Vsem, ki so prebrali scenarij, je bil všeč tudi pogovorni jezik likov. Royal se je zavestno odločil, da bodo Olive in njeni vrstniki govorili tako kot pravi najstniki, vedoč, da si bo zaradi tega scenarij morda prislužil oznako R (restricted, se pravi, da film ne bo primeren za mlajše občinstvo). Čeprav scenarista od njegovih najstniških kreacij ločuje več let, mu ni manjkalo primerov, s katerimi je lahko posredoval svojstven pogled na svet.

“Moja mama je učiteljica in z otroki sem preživel veliko časa tudi potem, ko sem maturiral in zapustil srednjo šolo,” pravi Royal.  “Najstniški dialog in jezik sta zelo svojstvena. Ko sem živel v New Yorku, sem poslušal otroke na podzemski. Tako pretirano so dramatizirali celo o najbolj nepomembnih stvareh. Ko pa jim zares prisluhnete in slišite tisto med vrsticami, se spomnite svojih najstniških let. Tudi mi smo mislili, da bo konec sveta, če bo šlo kaj narobe. Pri večini komediji z oznako  PG-13 pogosto ne zadenejo pravega načina slenga otrok. Ko sem na snemanju postopal in poslušal jezik mladih statistov, je bil ta še precej hujši kot v mojem scenariju.  Če pogledate nekatere velike klasike, kot so Heathers, 16 Candles in The Breakfast Club, so imeli vsi oznako R.  Ta scenarij je moral imeti precej bolj realističen dialog, če sem hotel pravilno povedati zgodbo.”

Seveda sta govorjenje in akcija dve različni stvari. Za Glucka je bilo snemanje posebej zabavno, saj je film pripovedoval o vroči temi, seksu, a v njem ni nobenega prizora seksa. “Po svoje je film konzervativen,”  priznava Gluck.  “Lekcija zgodbe je počakati, a včasih moraš ubrati noro pot, da dobiš ta odgovor. Zanimivo je, da je bistvo seksualnosti v Ameriki v tem, kaj ljudje mislijo o njej, ne pa toliko v dejanju samem. Ta film se znebi dejanja samega, ker ga sploh ni, in prikazuje predvsem to, kako se ljudje o njem pogovarjajo, kako gledate nase, če vas ljudje tako dojemajo.”

“Morala zgodbe je dejansko taka, da bi bilo krasno, če bi jo razumela moja 11-letna hčerka;” pravi Zanne Devine, “in sicer gre za to, da je dekle sposobno samo sprejemati odločitve o svojem spolnem obnašanju in o tem, kakšen nivo intimnosti ji ustreza. Olive v filmu večino časa reagira na to, kako jo ljudje dojemajo, ne pa na to, kaj se je dejansko zgodilo, in ta moralnost je v okvirih oznake  PG-13, kajti moralni nauk zgodbe in lekcija filma sta taka, da bi si vsak starš želel, da ga njihov otrok odnese od filma.”

 Royal dodaja: “Olive je oseba, ki ne potrebuje seksa. Dovolj zrela je, da lahko počaka, ko bo pripravljena na to, njena nezrelost pa se kaže v tem, da o seksu laže in to kar laže in laže, in da misli, da je pomembno, kakšna je v očeh drugih ljudi.”

O igralcih

Emma Stone (Olive)  je posnela filme Dobrodošli v deželo zombijev, Vse moje bivše, Roker, Hišna zajčica, Crazy, Stupid, Love, The Help, The Croods, Paperman, Marmaduke, Superhudo.

Penn Badgley (Woodchuck Todd) je posnel filme Margin Call, The Stepfather, Forever Strong. John Tucker, mrtev si. Nastopa tudi v seriji Opravljivka.

O režiserju

Will Gluck trenutno snema film Friends with Benefits, tečejo pa tudi že priprave na snemanje filma Rehab. Napisal je tudi scenarij za komedijo Taildraggers. Leta 2009 je debitiral z režijo temačne komedije Fired Up.

Kariero je začel na televiziji in pisal scenarije za serijo The John Laroquette Show. Potem je bil scenarist in producent serij Working, Grosse Pointe in Andy Richter Controls the Universe.

Bil je avtor in izvršni producent serije The Loop.