Krvava grofica

Kratka vsebina

Madžarska na začetku 17. stoletja. Grofica Elizabeta Bathory (Julie Delpy) velja za najmogočnejšo žensko v državi. Je lepa, pametna in neuklonljiva. Ko po moževi smrti spozna veliko mlajšega plemiča Ištvana (Daniel Brühl), se vanj na smrt zaljubi. Toda njuna zaljubljenost ne traja dolgo. Ištvanov oče grof Turzo (William Hurt) prisili sina, da prekine ljubezensko zvezo, in sklene uničiti Elizabeto, da bi se polastil njenega premoženja.

Podli načrt uspe. Elizabeta je prepričana, da jo je njen mladi ljubimec zapustil zaradi starosti, in zaslepljena od hrepenenja in žalosti začne bloditi, da jo bo kri devic ohranjala mlado in lepo. V grad pripeljejo na stotine deklet, ki pa jih nikoli več ne vidijo. Elizabeta postaja vedno bolj obsedena. Ko spozna, da je bila žrtev politične zarote, ki jo je skoval oče njenega ljubimca, je že prepozno.

Julie Delpy (Elizabeta Bathory, scenaristka, režiserka) se je rodila 21. decembra 1969 v Parizu. Njena starša sta gledališka igralca Albert Delpy in Marie Pillet. V celovečernih filmih je začela igrati že pri sedmih letih. Zares uspela je deset let pozneje, ko je dobila vlogo v La Passion Béatrice Bertranda Tavernierja.

Delpyjeva je sodelovala tudi z nemškimi, poljskimi, ameriškimi in drugimi režiserji (La noche oscura Carlosa Saure, Europa Europa Agnieszke Holland, Voyager Volkerja Schlöndorffa, trilogija Krzysztofa Kieslowskega Tri barve - Modra, Bela in Rdeča), lotila pa se je tudi pisanja scenarijev. Kot soscenaristka filma Pred sončnim zahodom je bila nominirana za oskarja, prejela pa je še nominacije za nagradi Writers Guild of America in Independent Spirit. Uspešnici Richarda Linklaterja so bili kritiki in gledalci celo bolj naklonjeni kot devet let starejšemu Pred sončnim vzhodom in Delpyjeva je za vlogo Celine prejela nagrado San Francisco Film Critics Circle za najboljšo igralko.

A igranje in pisanje scenarijev Delpyjevi nista bila dovolj. Posnela je album šansonov in začela režirati, sprva kratke filme (režiserski prvenec Blah Blah Blah so predstavili na filmskem festivalu Sundance), nato celovečerne. Romantično komedijo Dva dni v Parizu so leta 2007 zavrteli na berlinskem filmskem festivalu.

Julie Delpy živi v Parizu in Los Angelesu.

Daniel Brühl (Ištvan Turzo) se je rodil 16. junija 1978 v Barceloni. Njegov oče je televizijski režiser Hanno Brühl, mama pa učiteljica. Daniel je odraščal v Kölnu. kjer je že od malih nog nastopal na radiu in televiziji, pel pa je tudi v šolski glasbeni skupini. Debitiral je leta 1994, in sicer v televizijskem filmu Svenova skrivnost. Zaslovel je z Brez obžalovanja in Belim šumom, ki mu je sledila velika uspešnica Zbogom, Lenin! Po letu 2004 se je Danielova kariera začela strmo vzpenjati. Sledili so Neuslišana ljubezen z Maggie Smith in Judi Dench, francoski protivojni Vesel božič, španski Salvador, Dva dni v Parizu Julie Delpy, Bournov ultimat in vojna komedija Neslavne barabe Quentina Tarantina.

Anamaria Marinca (Darvulia) se je rodila 1. aprila 1978 v univerzitetnem mestu Iasi v Romuniji. Njena mama je bila violinistka, oče igralec. Že zelo zgodaj je začela stopati po njuni poti. Od šestega leta igra violino, dramskega igranja pa se je učila na umetnostni akademiji v Bukarešti. Po diplomi se je kalila na odrskih deskah. Leta 2004 se je udeležila avdicije za televizijski film Belo blago. Za vlogo vzhodnoevropske najstnice, ki jo prisilijo v prostitucijo, je dobila bafto za najboljšo igralko.

Anamaria Marinca živi v Londonu. Igra v filmih in gledališču. Med njenima najpomembnejšima filmoma sta Youth Without Youth Francisa Forda Coppole in 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva. Zadnji je leta 2007 dobil zlato palmo, Marincova pa je leto dni pozneje na Berlinalu dobila nagrado za zvezdo v vzponu.