Kolosej
Film distribucije Fivia

Krvava grofica

The Countess
zgodovinska drama / triler
Žrtvovala je vse za ljubezen ... in lepoto druge.
Podnapisi
Na sporedu od: 24.12.2009, Kino Komuna
4.2.2010, Kolosej DeLuxe Kranj
1h 34min / 94min
Leto: 2009
Država: Francija, Nemčija
Jezik: angleščina
Scenarij: Julie Delpy
Režija: Julie Delpy
Film, osnovan na resničnih osebah in dogodkih iz 17. stoletja, spremlja vplivno in preračunljivo madžarsko grofico Bathory, ki ne pozna strahu ali sočutja. Kljub temu med njo in mladim ter očarljivim plemičem Istvanom vzplamti burna romanca, toda ljubezen ne traja dolgo, saj mora Istvan po očetovem ukazu oditi. Zagrenjena Bathory postane obsedena z iskanjem večne lepote in mladosti, ki ju želi obdržati z grozljivimi kopelmi v krvi mladih devic.

Kratka vsebina

Madžarska na začetku 17. stoletja. Grofica Elizabeta Bathory (Julie Delpy) velja za najmogočnejšo žensko v državi. Je lepa, pametna in neuklonljiva. Ko po moževi smrti spozna veliko mlajšega plemiča Ištvana (Daniel Brühl), se vanj na smrt zaljubi. Toda njuna zaljubljenost ne traja dolgo. Ištvanov oče grof Turzo (William Hurt) prisili sina, da prekine ljubezensko zvezo, in sklene uničiti Elizabeto, da bi se polastil njenega premoženja.

Podli načrt uspe. Elizabeta je prepričana, da jo je njen mladi ljubimec zapustil zaradi starosti, in zaslepljena od hrepenenja in žalosti začne bloditi, da jo bo kri devic ohranjala mlado in lepo. V grad pripeljejo na stotine deklet, ki pa jih nikoli več ne vidijo. Elizabeta postaja vedno bolj obsedena. Ko spozna, da je bila žrtev politične zarote, ki jo je skoval oče njenega ljubimca, je že prepozno.

Julie Delpy (Elizabeta Bathory, scenaristka, režiserka) se je rodila 21. decembra 1969 v Parizu. Njena starša sta gledališka igralca Albert Delpy in Marie Pillet. V celovečernih filmih je začela igrati že pri sedmih letih. Zares uspela je deset let pozneje, ko je dobila vlogo v La Passion Béatrice Bertranda Tavernierja.

Delpyjeva je sodelovala tudi z nemškimi, poljskimi, ameriškimi in drugimi režiserji (La noche oscura Carlosa Saure, Europa Europa Agnieszke Holland, Voyager Volkerja Schlöndorffa, trilogija Krzysztofa Kieslowskega Tri barve - Modra, Bela in Rdeča), lotila pa se je tudi pisanja scenarijev. Kot soscenaristka filma Pred sončnim zahodom je bila nominirana za oskarja, prejela pa je še nominacije za nagradi Writers Guild of America in Independent Spirit. Uspešnici Richarda Linklaterja so bili kritiki in gledalci celo bolj naklonjeni kot devet let starejšemu Pred sončnim vzhodom in Delpyjeva je za vlogo Celine prejela nagrado San Francisco Film Critics Circle za najboljšo igralko.

A igranje in pisanje scenarijev Delpyjevi nista bila dovolj. Posnela je album šansonov in začela režirati, sprva kratke filme (režiserski prvenec Blah Blah Blah so predstavili na filmskem festivalu Sundance), nato celovečerne. Romantično komedijo Dva dni v Parizu so leta 2007 zavrteli na berlinskem filmskem festivalu.

Julie Delpy živi v Parizu in Los Angelesu.

Daniel Brühl (Ištvan Turzo) se je rodil 16. junija 1978 v Barceloni. Njegov oče je televizijski režiser Hanno Brühl, mama pa učiteljica. Daniel je odraščal v Kölnu. kjer je že od malih nog nastopal na radiu in televiziji, pel pa je tudi v šolski glasbeni skupini. Debitiral je leta 1994, in sicer v televizijskem filmu Svenova skrivnost. Zaslovel je z Brez obžalovanja in Belim šumom, ki mu je sledila velika uspešnica Zbogom, Lenin! Po letu 2004 se je Danielova kariera začela strmo vzpenjati. Sledili so Neuslišana ljubezen z Maggie Smith in Judi Dench, francoski protivojni Vesel božič, španski Salvador, Dva dni v Parizu Julie Delpy, Bournov ultimat in vojna komedija Neslavne barabe Quentina Tarantina.

Anamaria Marinca (Darvulia) se je rodila 1. aprila 1978 v univerzitetnem mestu Iasi v Romuniji. Njena mama je bila violinistka, oče igralec. Že zelo zgodaj je začela stopati po njuni poti. Od šestega leta igra violino, dramskega igranja pa se je učila na umetnostni akademiji v Bukarešti. Po diplomi se je kalila na odrskih deskah. Leta 2004 se je udeležila avdicije za televizijski film Belo blago. Za vlogo vzhodnoevropske najstnice, ki jo prisilijo v prostitucijo, je dobila bafto za najboljšo igralko.

Anamaria Marinca živi v Londonu. Igra v filmih in gledališču. Med njenima najpomembnejšima filmoma sta Youth Without Youth Francisa Forda Coppole in 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva. Zadnji je leta 2007 dobil zlato palmo, Marincova pa je leto dni pozneje na Berlinalu dobila nagrado za zvezdo v vzponu.

Komentarji

6.11. 2009 ob 13:48

Ta film... bo zakon.

— eL ...R*
7.11. 2009 ob 9:10

to bo fulll hud film

— llllll
9.11. 2009 ob 20:36

smeti od filma,..:(((žalostno,..!!!!

— darko
13.11. 2009 ob 11:18

Že gledal....

— Pirjek
14.11. 2009 ob 23:17

men je bil pa zelo všeč

— maja
24.11. 2009 ob 15:27

Odličen film...........res ga vsem priporočam ........ res se te dotakne ko pogledaš

— Erna
27.11. 2009 ob 17:56

sj pu tem k piše je tko zlo okrutno opisan film mislm a je ta nora da bi obdržala mladost se kopa v krvi devic mislm halo

— ancy
7.12. 2009 ob 16:32

ej sj jz sm že nekje legendo brala p je grozn k je ubila več k 600 punc ej grozlivka

— the one
8.12. 2009 ob 15:43

film sem že gledala..kruto kako te lahko obsedenost z mladostjo tako daleč pripelje.drugače pa je dober film

— tincy
11.12. 2009 ob 16:12

Super. To bo prav gotovo dober film, ker je že vsebina dobra.

— Jane
11.12. 2009 ob 16:12

Wow ta film bo zakon! komaj čakam da pride!

— A girl you don't know
14.12. 2009 ob 0:09

Mislim, da je ta film malce plagiat slovasko-cesko-angleskega filma Bathory iz leta 2008, reziser je Juraj Jakubisko, v glavni vlogi pa Anna Friel (Gol, GolI2) in Karel Roden (Hellboy, 15 minutes). Ostalo pa na imdb.com

— Miso
14.12. 2009 ob 16:03

Dejansko filem ni plagiat, ker je posnet po resnicni zgodbi ;) malček pogooglaj.

Meni je bil osebno zelozelo vsec.

— lady D
19.12. 2009 ob 12:08

ve mogoče kdo, če obstaja tudi knjiga?

— andreja
21.12. 2009 ob 15:03

gotou ie grozn zto je pa tut KR NEKKKIIIIII

— ...
22.12. 2009 ob 13:47

to je res najboljši film! če še si še ga niste ogledali si ga morate!!!! nujno!!!!!!!!!!

— anica
25.12. 2009 ob 13:44

FuJJ!!

Jzz se nikol nebi kopala u krvi!

OgaBnoo!!

xS

— GirL_x3
26.12. 2009 ob 6:41

gotou je krneki .... zihr je bedn .... kako lahko komentirate nekaj kar niste niti povohal ??!!??

— johan
26.12. 2009 ob 12:06

fulll kul film

— iiiiiiii
27.12. 2009 ob 8:59

Spet nakaj, kako zgodovina.

— klovn
27.12. 2009 ob 9:01

Priporočam ogled. Zelo dober film. Zgodba zelo zanimiva.

— majo
28.12. 2009 ob 9:31

hmmm tale film je res hud. pejte ga gledat.rrrreeeeeeeeeeeeeeeeeessss!!!!!
:) fuuuul je hud
10000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 qa

— lidja
28.12. 2009 ob 14:54

zelo zanimiva zgodba in zelo dobro prikazano.. priporočam ogled :)

— tami
29.12. 2009 ob 8:39 zvezdica

Vrhunski film. Odlična igra Julie Delpy, vsa čast tudi scenariju in režiji. Pozna se ženska roka pri ustvarjanju filma. Zgodba je prežeta z mračnjaštvom srednjega veka, vendar so kruti prizori dozirani z občutkom, brez nepotrebnega klanja, nakazani toliko, da jih nežna duša še prenese. Kljub njenim dejanjem glavno junakinjo vidim kot žrtev, katere nežna duša je bila že v otroštvu obkrožena z grozotami tistega časa.

— Miška
30.12. 2009 ob 13:38 zvezdica

Film 'The Countess' si je zagotovo vredno ogledati. Zlasti zato, ker je trenutno eden redkih normalnih filmov, ki se poleg tega predvaja še v kinodvorani, kamor plitvo občinstvo (trume takšnih neiskrenih potošniških pop "ljubiteljev" filmov je v prazničnih dneh moč videti povsod drugje) zaradi mnogih razlogov, ki nimajo nobene povezave z umetnostjo, zaide kvečjemu izjemoma ali slučajno. Pa tudi zato, ker je to po dolgem času (vsaj z moje strani viden) spet en zelo, zelo ženski, ženstven film z več vidikov. Ne bom analiziral in seciral interpretacije zgodovinskih dogodkov, zgodovinskih oseb, predvsem pa ne "zgodovinskih dejstev", podanih s strani odlične (v vseh njenih vlogah pri tem filmu) Julie Delpy, za katera celo iz lastne nedavne zgodovine vemo, kako neverjetno so jih razne "figure moči" (da hipokrizije, zahrbtnosti, pohlepnosti in ostalih lepih in v modernih časih še vedno tako zelo čislanih človeških lastnosti niti ne omenjam ...), delujoče iz ozadja ali ne, zmožne popačiti in preoblikovati (seveda le v svoj prid). Po drugi strani gre za film, ki se nikakor ne more izogniti svojemu tragičnemu sporočilu, ki navsezadnje in kljub svoji še tako osebni noti morda niti ni tako zelo daleč od resnice. Kdor ve in je že kdaj izkusil, morda celo na lastni koži (kar je dandanes žal tudi vse redkejše), da je ljubezen najmočnejše čustvo sploh, zmožno ukriviti še tak racio in intelekt, bo s tem filmom in zgodbo dobil le še eno potrditev.

— Georgie
1.1. 2010 ob 17:11

res vsecni film :)

— mmaja
1.1. 2010 ob 17:33

Zelo dober film, oglejte si ga.

— ernest
2.1. 2010 ob 21:03

Ampak, film je samo napol kao resničen. Dejansko je vse skupaj mit, Istvana pa niti v tem mitu (vsaj sodeč po Wikipediji) ni nikjer omenjenega.

— Bathory
5.1. 2010 ob 17:47

kr neki

— adi
5.1. 2010 ob 18:02

Nekateri komentarji so na ravni ogabno-gnusnega,
tako da se vzdrzim dodati svojega.
Julie, t'est parfait!!

— :-)
5.1. 2010 ob 18:40

Če prebereš opis se ti zdi še ena "kao krvava" zgodba. Sam film je res dobr predstavljen, ni nekih brezveznih prizorov. Zasvojenost z mladostnim videzom - aktualna tema v današnjem času, predstavljena z zanimivo zgodovinsko zgodbo.

— aliaas
5.1. 2010 ob 20:11

cooll misl =/ (zmedena)heheh

— baby*
7.1. 2010 ob 14:29

A v koloseju Koper bo predvajan?

— Nera
8.1. 2010 ob 13:03

Končno en odličen film po dolgem času. Priporočam ogled!

— Infatuation
11.1. 2010 ob 20:17

toti film je vreji *

— lya
12.1. 2010 ob 9:45

Zelo dober film. Ampak tako bom rekla- to ni film, ki si ga ogledaš v kinu, kjer vsak drugi nekaj melje v ustih in srka coca colo. To je film, ki si ga pogledaš v miru. Res odličen film!!!

— Katja
25.1. 2010 ob 19:28

Film je meni osebno zelo dober kljub krutim prizorom. Mislim da smo se razvadli z hollywoodskimi filmi kjer so vsi lepi, srečni, večno mladi in uspešni in seveda suhi. In film se "seveda" za vse srečno konča. To ni realnost, nekdo bo vedno izgubil če obstaja zmagovalec.
Pri tem filmu je treba tudi upoštevati čas ki ga prikazuje, dragi moji, to je novi vek, ko ljudje še vedno verjamejo v demone, čarovnice, vraže in kdo ve kaj še vse...... Glede večne lepote, takrat še ni bilo plastične kirurgije, botoksa, kuencimov 10 in kdo ve kaj še vse.... Če bi takrat že poznali lepotne operacije mi lahko verjamete da bi bila Erzebet med prvimi na čakalni listi z veliko večino bogatega plemstva in ne bi se ozirali na metode in postopke pridobivanja sestavin. Dandanes je enako, le da je medicina veliko bolj napredna kot takrat. Tragična ljubezenska zgodba. In še en nasvet, poglejte si film ampak če krvave prizore slabše prenašate, za nekaj sekund pogledate stran z ekrana, to ni zatiskanje oči pred resnico.
Veliko užitka pri gledanju filma!

— Katzenaugen
22.2. 2010 ob 18:03

Kdaj mislijo posnet HELLRAISER 9 ?
Drugače pa imamo polno zelo dobrih filmov, ki jih ljudje niti ne opazijo in to je žalostno...LP IZ DUPLEKA PRI MB

— đowanni cazzolo
2.3. 2010 ob 14:31

oo komaj cakam da pride...

— martina
5.3. 2011 ob 15:47

resnicno je blo !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

— ddd

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.