Krožna cesta

Film po romanu Richarda Yatesa je prodoren portret povprečnega ameriškega zakona v 50. letih, prikazan skozi oči Franka in April. Čeprav je zgodba postavljena v pretekli čas, je njena tema krepko aktualna še danes - ali se lahko človek iztrga iz spon uveljavljenih norm, ne da bi si škodil, ali se lahko par reši iz povprečja in vsiljenih pričakovanj, ne da bi se razšel?

Frank in April sta bila vedno prepričana, da sta drugačna, posebna, pripravljena živeti po svojih pravilih in višjih idealih. Prisežeta si, da se ne bosta nikoli prepustila toku družbenih norm in uveljavljenega prepričanja, kaj se "spodobi". A naj se še tako prepričujeta, da sta drugačna od drugih, iz dneva v dan, iz leta v leto vse bolj postajata točno taka: družinski oče hodi v službo, ki ga ne izpolnjuje, njegov mladostniški pogum pa je zamenjal občutek dolžnosti do družine, mati in žena pa je nezadovoljna gospodinja, ki v življenju pogreša strast, novosti, nekaj, kar bi ji dalo vedeti, da živi in diha s polnimi pljuči. Njune sanje so zvodenele, se razblinile, ostale le spomin.

Da bi se v njunem življenju končno nekaj spremenilo na bolje, si April zastavi pogumen načrt in natančno domisli, kako lahko odideta iz zaspanega ameriškega predmestja v svetovljanski in življenja polni Pariz, kakor sta si želela, odkar sta se spoznala. A ko se kolesje začne vrteti in bi bilo treba sprejeti življenjsko pomembne odločitve, se šele izkaže, kaj je vsak od njiju v resnici pripravljen storiti za svoje sanje in koliko je pripravljen žrtvovati. To pa razkrije tudi njun dejanski odnos, ki je bil prej skrit za fasado "sprejemljivega" in "dostojnega". Eden od zakoncev hoče za vsako ceno uiti iz življenja, ki ga otopeva, drugi pa se oklepa statusa quo, ne glede na to, kakšne kompromise mora sprejeti.

O produkciji

Leta 1961 je knjižni prvenec Richarda Yatesa pretresel literarni svet. Bralci so v likih glavnih junakov in njuni zgodbi videli sebe, svoje življenje ali vsaj svoje znance. In že od trenutka, ko je roman prišel v knjigarne, je sprožil burne polemike o naravi zakona, vlogi moških in žensk v sodobni družbi ter možnosti uresničitve mladostnih sanj, ko si soočen z realnostjo družinskega življenja, starševstva in službe.

Roman je postal ena najvplivnejših knjig stoletja. Odpirala je oči in prvič javno pokazala na vseprisotno dilemo - ali se mora človek na račun sprejetih in odobrenih vzorcev vedenja odreči svojim željam in idealom.

Pot od knjige do platna je bila dolga. Že takoj, ko je izšla, so se številni filmarji spogledovali z mislijo, da bi jo posneli, toda do tehtnega in uporabnega scenarija ni prišlo nikoli. Pisatelj je prodal pravice za film, a ker se iz tega ni izcimilo nič, jih je skušal odkupiti nazaj, da bi sam napisal scenarij. Yates se je neuspešno trudil vse do svoje smrti l. 1992.

Ko so se končno odprle možnosti za snemanje filma, je bila prva težava najti primernega scenarista, ki ob veliki pozornosti, ki jo je deležna knjiga, ne bi razočaral. Delo je bilo nazadnje dodeljeno Justinu Haythu, ki ni samo scenarist, temveč tudi sam pisatelj. Tudi to je pomembno vplivalo, da je znal poudariti bistvo vse zgodbe - ko se ti pokaže možnost, da postaneš to, kar si si vedno želel postati, kaj bo to razkrilo o tvojem dejanskem značaju? Da si res tak, kot si si ves čas domišljal? Ali pa si živel v utvarah in za nekimi visokoletečimi ideali skrival svojo nemoč, da bi dosegel, kar hočeš?

Frank Wheeler je eden najbolj kompleksnih likov v ameriški literaturi. Človek, ki je pri 29 letih doštudiral, je vojni veteran in se prebija po hierarhični lestvici v službi. Ima družino, standardna dva otroka, lepo in uglajeno ženo, s katero se lahko ponaša.  Hkrati pa ga nekje globoko v notranjosti razžira strah, da bo končal kot oče, ujet v pasti vsakodnevne rutine, kjer živiš in umreš nepomemben, ne da bi uresničil svoje potenciale, kaj šele želje. Povrhu vsega pa se boji, da ni tak, kot ga vidijo drugi in kot si sam domišlja, da je. To zapleteno osebo je odigral trikratni nominiranec za oskarja Leonardo DiCaprio, ki je tokrat prvič igral očeta.

April je živahna in idealistična mlada žena in mama, ki se oklepa svojih sanj celo v času, ko so se ženskam le redkokdaj uresničile. Čeprav ljubi svojo družino, si želi nekaj več, hoče se iztrgati iz okovov, ki jih ženski nalagajo nenapisana pravila tedanje malomeščanske morale. Svojega moža neskončno ljubi in spoštuje, želi si, da bi izkoristil svoje potenciale in postal prava veličina, toda njena ljubezen, njeni upi in njena vera se razblinijo, ko spozna, da so bile njune skupne sanje samo iluzija, da njen mož ni pogumen, drzen, pripravljen storiti vse za tisto, v kar verjame. V filmu jo je odlično upodobila Kate Winslet, režiser Mendes pa je imel priložnost režirati svojo ženo v zahtevni in s čustvi nabiti drami o zakonski zvezi.

Tretja ključna oseba v drami pa je formalno duševno bolni matematik John Givings, ki je, kot je v literaturi dokaj pogosto, glas resnice, če že ne glas razuma. Je edini, ki se ne ozira več na oliko in "spodobnost" v svetu tipičnega ameriškega predmestja in s provokativnimi vprašanji razgalja resnico, pred katero si vsi v njegovi družbi zatiskajo oči. Z glasnim razmišljanjem podre fasado, za katero Frank in April skrivata svoja resnična čustva. Dejansko je od vseh likov še najmanj nor, edini se je pripravljen soočiti z resnico, medtem ko se drugi oklepajo utvar.

O Richardu Yatesu

Priznani romanopisec se je rodil l. 1926 v Yonkersu v New Yorku. Kot otrok ločenih staršev je večino mladosti preživel z mamo. Med vojno je vstopil v vojsko in se boril v Franciji, kjer je zbolel za pljučnico, dobil vnetje poprsnice in vse življenje nato imel težave s pljuči. Ko se je s prvo ženo odpravil na jug Francije, da bi okreval po tuberkulozi, je začel pisati kratke zgodbe, ki so jih pozneje objavili v zbirki Eleven Kinds of Loneliness.

Šele l. 1961 je pri 35 letih objavil svoj prvi roman, Krožna cesta, ki je požel izjemne pohvale. Potegoval se je tudi za vodilno ameriško knjižno nagrado, vendar je ni osvojil. A knjiga se ni dobro prodajala, zato se je zaposlil kot pisec govorov za Roberta Kennedyja, po atentatu nanj pa je začel poučevati. Izdal je še osem knjig. Ker njegovo delo kljub odličnim ocenam kritikov nikoli ni doseglo širšega priznanja med bralci, poleg tega pa je imel težave z alkoholom, je umrl dokaj neznan in brez prebite pare.