Kolosej
Film distribucije Cenex

Kralj Arthur

akcijski
Resnični junak, ki je zrasel v legendo.
Na sporedu od: 26.8.2004, Kolosej Ljubljana
2h 10min / 130min
Leto: 2004
Država: ZDA
Scenarij: David Franzoni
Režija: Antoine Fuqua
V prvi plan zgodbe je tokrat postavljen kralj Arthur kot zgodovinska in politična osebnost, ki je močno vplivala na zgodovino Britanije v času, ko je Rimski imperij propadel in je otok nujno potreboval voditelja, ki bo njegove prebivalce obranil pred Saksonci. Ko ubijejo Arturjevega očeta, prevzame njegovo krono Vortigern, Arturjev stric. Artur, ki je tako izgubil dediščino, se znajde na mračnih mestnih ulicah. Ko pa izvleče meč iz kamna, se njegovo življenje povsem spremeni in prisiljen je izvedeti resnico o svojem poreklu, če mu je to všeč ali ne.

Zgodovinsko ozadje filmske zgodbe

Moja pesem zanosna poje
o možu dveh ljudstev.
Bil je Rimljan in Britanec.
Kralj in pravičen vladar
branilcev Velikega zidu.

-- keltska pesem iz 6 stoletja n.š.

Zgodba, ki je vzpodbudila ta film, je nastala že pred leti, ko je scenarist in zgodovinar David Franzoni prvič slišal za rimskega poveljnika Lucija Artorija Kasta. "Bilo je v času, ko se še nisem poklicno ukvarjal s pisanjem filmskih scenarijev," pripoveduje Franzoni. Veliko časa sem preživel v knjižnicah in se poklicno in ljubiteljsko posvečal zgodovini. V roke mi je prišla študija nekega študenta, v kateri je Artorij Kast omenjen kot možna geneza legendarnega kralja Arthurja. Tega nisem nikdar več pozabil in tema me je dobesedno obsedla."

Večini običajnih, tudi potencialnih gledalcev tega filma pomeni kralj Arthur legendarno, bolj mistično kot realno osebnost, ki pooseblja vzpon Britanije iz mračnega srednjega veka in njeno združitev pod vladavino enega močnega in pravičnega vladarja. Toda veličastni Camelot kralja Arthurja in vitezov okrogle mize ter dam, odetih v saten in svilo, o katerih obstajajo zapisane prve romantične zgodbe nekje okrog 9. in 10. stoletja našega štetja, ima svoje korenine v preprosti rimski utrdbi južno od Hadrijanovega zidu v 5. stoletju po Kristusu. V tem času se je krhala moč rimskega imperija, ki je opuščal oddaljene utrdbe svoje vladavine eno za drugo, staroselska plemena pa so prelivala kri v malenkostnih spopadih za premoč. To so izrabljala močnejša ljudstva, ki so si ozemlje južno od "Velikega zidu", poprej pod trdno rimsko upravo, hoteli podrediti s severa (Pikti), z zahodne, morske strani (Škoti) in s severovzhodne in vzhodne strani, od koder so začeli svoj mogočni in krvavi pohod Sasi. Po umiku Rimljanov z otoka so tamkajšnji prebivalci, ki so prevzeli rimsko kulturo in način življenja, ostali prepuščeni sami sebi in sovraštvu domorodnih britanskih Keltov, ki so že v času rimske oblasti bojevali gverilski boj proti Rimljanom. Nihče pa ni bil in bi ne mogel biti kos vdorom osvajalskih Sasov. Porimljanjeni Britanci so se obrnili po pomoč k tistim, ki so v sebi združili najboljše obeh kultur in ki so to deželo pojmovali kot svoj dom. To so bili vojaških tehnik vešči rimski vojskovodje, ljudje, kakršen je bil Artorij, otrok Rimljana in Britanke, naklonjen starodavnim verovanjem in hkrati nepokvarjen pristaš krščanske vere, ki jo je kot uradno že nekaj stoletij pred njim prevzel Rim. Starodavna pesem iz časa kmalu po njegovem življenju ga opeva kot "moža dveh kultur", ki se je boril ob Velikem zidu za obstoj Britanije in jo tudi obvaroval. Artorij Kast (castitas - čistost, nedolžnost) je bil dedič rimske civilizacije, vladavine in vojaške taktike, ki se je s svojimi somišljeniki podal v poslednji, obupani boj proti novemu sovražniku, zavojevalskim Sasom.

Vsaj tolikanj, če ne bolj, so bili zanimivi njegovi "vojščaki", prvi vitezi novega reda in daljni potomci mogočnih Sarmatov, pred katerimi je trepetal Rim dolga stoletja, dokler jih v 2. stoletju n.š. premagal in podjarmil cesar Mark Avrelij. Sarmati so bili zveza zelo samostojnih in upornih plemen iz širokega SV predela tedanjega rimskega imperija, iz dežel severnega Kavkaza, sedanje Gruzije in Poljske. Mimogrede, poetični vzdevek današnjih Poljakov je še vedno Sarmat/Sarmatinja in ima svoje korenine v vihravi, več kot dva tisoč let dolgi zgodovini. Pripadniki sarmatskih plemen so bili občudovanja vredni bojevniki in izvrstni konjeniki. Vsa njihova kultura načina življenja in bojevanja je bila podrejena konju. Po porazu z Rimljani je cesar Avrelij sklenil Sarmate, tako kot mnoga druga uporna plemena z oddaljenih meja rimskega imperija, vključiti v svoje vojaške vrste s domiselno pogodbo dolgoletnega služenja v rimskih legijah, razporedil pa jih je v najbolj oddaljene utrdbe svojega cesarstva. Tako je večina sarmatskih "vitezov" branila meje britansko-rimskega imperija vzdolž Hadrijanovega zidu; nameščeni so bili v utrjeni postojanki v bližini današnjega Lancashireja v Ribchestru. Arheološki dokazi pa potrjujejo domnevo o četah sarmatskih bojevnikov v utrdbi Camboglanna (Camlan), kjer naj bi kralj Arthur bíl svojo zadnjo zmagovito bitko s Sasi, in ta utrdba naj bi bila njegov legendarni, pozneje tako opevani Camelot. Sarmati in njihovi poveljniki so spletli tesne vezi in skupnosti z rimskimi naseljenci in prvotnimi keltskimi prebivalci tistih predelov; dovoljeno jim je bilo, da so obdržali svoje navade, verovanja in tradicijo, med drugim tudi čaščenje meča v kamnu. Celo Arthurjev opevani meč Excalibur morda izhaja prav iz staro sarmatske besede caliburn ("belo jeklo") - pleme odličnih sarmatskih kovačev izpod Kavkaza so bili namreč Kalibi. Legenda govori o skupini neustrašnih sarmatskih konjenikov pod vodstvom Arthurja ali Artorija, ki se je borila pod zastavo v obliki zmajevega repa (draco) in v boj vedno drvela rohneč star sarmatski bojni vklik ("rus"). Kot pozneje v legendi o kralju Arthurju in vitezih okrogle mize, so bili tudi ti borci med seboj enaki in kot neustrašni bojevniki, vešči posebne taktike hitrih napadov, jezdnih spretnosti in mečevanja so bili opevani še dolgo po njihovem času.

Arthur, Guninevera in vitezi okrogle mize

Takoj ko se je producent Jerry Bruckheimer odločil posneti film o tej ničkolikokrat že ekranizirani legendi, je vedel, da bo zanj združil igralce, ki so tudi po svojem rodu blizu njenim koreninam.

"Moji vitezi, po zakonu ste svobodni. Toda dom, ki ga iščemo, ni v neki daljni deželi. V nas samih je in v naših dejanjih tega dne! Če je naša usoda, da pademo v današnji bitki, naj se zgodi. A zgodovina naj pomni, da smo jo izbrali sami kot svobodni možje!" -- Arthurjev nagovor vitezom pred odločilno bitko s Sasi na griču Badon

"Hotela sva novo, svežo zgodbo o Arthurju, Guineveri in vitezih in hotela sva jo predstaviti z igralci, ki jo znajo povedati na drugačen, stvarnejši način. Vsi so morali biti Evropejci, ki jim je legenda in njena zgodovina blizu in imajo do nje skoraj osebni odnos," pripoveduje režiser Antoine Fuqua. Bruckheimer je za vlogo Arthurja izbral Cliva Owena; pred leti ga je videl v filmu Krupje in igralec ga je prevzel z svojo nadarjenostjo. "Na platno je vnesel avtoritativnost in karizmo, s katerima je filmski kralj Arthur postal popolna podoba legendarnega junaka," zatrjuje producent. Znal je združiti mistiko, napetost notranje razdvojenosti in odločnost človeka, ki ga doslej poznamo predvsem po upodobitvah iz poznejšega, veliko bolj romantično opisanega časa. Prav tako drugačna je Gunivera; mlada angleška igralka Keira Knightley (videli smo jo v Piratih s Karibov) pripoveduje, kako nenavaden in celo strašen se ji je zdel njen lik, ko je prebrala scenarij. "Vsekakor ni nekakšna krhka damica v stiski, ki išče zavetje in oporo v moškem. Moja Guinevera je borka, bojevnica; ženska, ki si upa moškemu povedati v obraz, kar mu gre, mu z lokom in mečem stopiti ob stran v bitki in hip nato z žensko nežnostjo ublažiti njegove rane. Včasih sem se je naravnost ustrašila in upam, da se je bodo tudi gledalci." Po drugi strani pa je Keira uživala v vlogi; noben telesni napor ji ni bil odveč in večji del težavnih prizorov je odigrala brez dvojnice. Zanjo se je bolj bal režiser kot ona sama; ko je videl odrgnine in modrice, ki jih je staknila, je zaskrbljeno spraševal, ali potrebuje morda zdravnika. Keira pa je brezskrbno odgovorila, da ji ni nič in takoj odkorakala nazaj na snemanje. Antoine je bil osupel. Keira je le hudomušno pripomnila: "Ves čas me je obkrožalo sedem postavnih fantov v usnju. Bi si dekle lahko želelo kaj več?"

Posebno pozornost pri izbiri vlog so namenili šestim vitezom "okrogle mize", potomcem neukrotljivih Sarmatov in drznim bojevnikom na konjih. Najbolj očarljiv in samovšečen je Lancelot (Ioan Gruffudd), Arthurjev prijatelj in zaupnik, toda tudi smrtonosni ubijalec. Čast pojmuje kot neomajno vdanost poveljniku, čeprav s srcem ni predan zadnji nalogi, ki jim jo naloži rimski odposlanec in škof na predzadnji dan njihovega služenja v rimski legiji. Najmlajši med njimi je Galahad (Hugh Dancy), ki močno hrepeni po vrnitvi v domovino na vzhodu, saj je spomin nanjo pri njem najmočnejši. Njegova pripadnost skupini kot družini pri njem ni tako močna kot pri najstarejšem Borsu (Ray Winston), ki ima na britanskih tleh družino, in mu je domovina bolj tuja od bojev, v katerih je bil. Molčeči Dagonet (Ray Stevenson) je njegov najtesnejši prijatelj; v orjaški postavi, ki vešče vihti smrtonosno sekiro, se skriva mehko srce, ki ne prenese nasilja nad šibkejšimi, zlasti otroki. Najbolj skrivnosten med njimi je morda Tristan (Mads Mikkelsen), osamljeni volk, ki s svojim sokolom vedno jezdi v izvidnico in ne veruje v nobenega boga. Ubijanje mu je skoraj zabava, toda zvestoba do poveljnika Arthurja mu je najsvetejše načelo. Gawainu pa je bojišče edini kraj, kjer zares živi. Igralec Joel Edgerton je svoj lik gradil na izsledkih raziskave, da je imel Gawain brata, ki sta oba padla v bitki. Njegovo življenje bojevnika je posvečeno maščevanju za njuno smrt in vsak ubiti sovražnik mu je poplačilo.

O ustvarjalcih filma

Antoine Fuqua je eden izmed najbolj obetavnih režiserjev mlajše hollywoodske generacije. Ljubitelji filma ga poznajo predvsem po stilistično popolnem Dnevu za trening (Training Day), v katerem slika en usodni dan v življenju skorumpiranega losangeleškega policaja (Denzel Washington, ki je za to vlogo dobil oskarja) in njegovega mladega partnerja (Ethan Hawke, nominacija za oskarja). Napet, izpovedno močan in brezkompromisen film je zgleden primer sodobne akcijsko detektivske filmske zvrsti. V Sloveniji smo lani videli njegov film Sončeve solze z Brucom Willisom in Monico Bellucci, njegov prvenec pa je bil akcijski film najeti morilci s Chow Yun Fatom in Miro Sorvino v glavnih vlogah. Začel je kot režiser komercialnih spotov (Reebok, Sprite in Toyota) ter se proslavil z video spotom za Coolijevo uspešnico Gangsta's Paradise.

David Franzoni je ljubiteljem filma znan po z oskarjem nagrajenem scenariju za zgodovinski spektakel Gladiator Ridleyja Scotta in odmevnem scenariju za pretresljivi Amistad Stevena Spielberga. Za televizijsko družbo HBO je napisal priredbo znanega dela Citizen Cohn, v katerem je glavno vlogo zaigral James Woods.

Snemalec Slawomir Idziak ima za seboj več kot 40 filmov različnih zvrsti, ki so jih posneli na vseh kontinentih sveta. Delal je s priznanimi režiserji, kot so Krysztof Kieslowski (Kratki film o ubijanju, Dvojno Veronikino življenje in Tri barve: Modra), bil glavni kamerman priznane zf drame Gattaca, njegova največja uspešnica pa je Sestreljeni črni jastreb (Black Hawk Down) Ridleyja Scotta. Za svoje delo je prejel več nagrad na odmevnih filmskih festivalih v Berlinu, Benetkah, Pragi in Aucklandu.

Glasbo je napisal Bruckheimerjev najzvestejši skladatelj Hanz Zimmer (Pearl Harbor, Sestreljeni črni jastreb), dobitnik oskarja za izvirno glasbo v legendarni celovečerni animirani uspešnici Levji kralj in za z oskarjem nagrajenega Gladiatorja (med drugimi). Med njegova odmevnejša dela sodi glasba za filme Rain Man, Bolje ne bo nikoli, Tanka rdeča črta, Šofer gospodične Daisy, Misija: nemogoče 2, Poslednji samuraj in številne druge.

Kostumografijo je zasnovala Penny Rose. Med njenimi najbolj znanimi kreacijami je film Road to Wellville in pa, seveda, Bruckheimerjeva uspešnica Pirati s Karibov: Prekletstvo Črnega bisera. Zelo je cenjena po kostumih romantičnega akcijskega spektakla Past s Catherine Zeto Jones in Seanom Conneryjem in The Good Thief režiserja Neila Jordana.

Pred kamerami

Clive Owen (kralj Arthur) je študiral dramsko igro na Kraljevi akademiji za dramske umetnosti. S 24 leti se zaslovel z vlogo Stephena Crana v angleški televizijski nanizanski Chancer. Med njegova zgodnejša dela na velikem platnu sodita predvsem odlični vlogi v drami Close My Eyes (igral je mladeniča, ki se zaplete v incestno razmerje s sestro) in Bent, kjer je upodobil geja v nacistični Nemčiji.

Po opazni vlogi v odličnem Krupjeju Jacka Manfreda ga je povabil k sodelovanju Robert Altman (Gosford Park), takoj zatem pa je dobil vlogo v Bournovi identiteti ob Mattu Damonu. V Sloveniji smo ga spomladi občudovali v vlogi zdravnika brez meja v pretresljivi drami Beyond Borders ob Angelini Jolie. Priponimo še, da je med najresnejšimi kandidati za upodobitev novega Jamesa Bonda.

Ioan Gruffudd (Lancelot) je začel z igralstvom že v zgodnjih najstniških letih. Rojen je v mestecu Cardiff v Walesu, z 18. leti pa se vpisal na londonsko Kraljevo akademijo dramskih umetnosti. Z vlogo v miniseriji Horatio Hornblower se je predstavil gledalcem in kritikom, ki so ga sprejeli z pohvalami. Videli smo ga v Titaniku, 102 dalmatincih, Solomonu in Gaenor ter v priznanem Sestreljenem črnem jastrebu.

Keira Knightley (Guinevera) je začela svojo igralsko pot v TV miniseriji Doktor Živago. Rojena Londončanka se je svetu predstavila kot enakovredna partnerica mladima in priljubljenima igralcema Johnnyju Deppu in Orlandu Bloomu v Piratih s Karibov: Prekletstvo Črnega bisera. Je hči pisateljice dramskih del Sharmane MacDonald in igralca Willa Knightleyja. Debit je doživela z vlogo v filmu A Village Affair kot Natasha Jordan, sledili sta ji vlogi v Treasure Seekers in Coming Home. Pred kratkim smo jo videli v komediji Love Actually ob Hughu Grantu, Aalnu Rickmanu in Emmi Thomson. Njen naslednji film je Tulip Fever Johna Maddena ob Judu Lawu in Jimu Broadbentu.

Stellan Skarsgård (Cerdic) je eden od najbolj delavnih in nadarjenih evropskih igralcev, ki ga k sodelovanju vabijo najuspešnejši režiserji Hollywooda. Med prvimi opaznimi vlogami sodi tista v Lovu na Rdeči oktober. Kritiki so ga hvalili za vlogo v drami Neznosna lahkost bivanja, Dobri Will Hunting, Amistad, Lom valov in številnih drugih. Svojo igralsko pot je začel s priznanima režiserjema Alfom Sjobergom in Ingmarjem Bergmanom. Nazadnje smo ga videli v kontroverznem Dogvillu ob Nicole Kidman.

Komentarji

18.8. 2004 ob 21:59 zvezdica

Kralj Arthur je eden tistih filmov, ki jih je preprosto potrebno vodeti v sodobni kinodvorani, saj le tako lahko uživaš ob gledanju. Sam sem si ga ogledal na računalniku - CAM verzija, tako da sem bil prikrajšan za kvalitetne zvočne efekte, ki tak film zelo izbolšajo. Vsebinsko je filmček zelo dober, morda malo navzkriž z zgodovino, kar pa sploh ni težava. Ni spektakularnih igralskih imen, kar je za film celo uredu, saj tako pride v ospredje zgodba, ne pa bolj ali manj znane face. Edino kar sem pri filmu pogrešal je več spektakularnih bitk, saj si tak naziv sasluži le ena bitka.

— W.
19.8. 2004 ob 17:42

oj, kot sem že opazil so samo 2 filma v napovednem sporedu ali se kje najde še kaj takih filmov ??? sicer je ozadje lepo. Film je zakon, samo raje bom počakal na dvdrip, ker si ga v kinu me morem privoščit.

— nekdo
20.8. 2004 ob 19:09 zvezdica

men se je zdel film čist ok, predlagam da si ga ogledate ;o)

— ir1
22.8. 2004 ob 16:01 zvezdica

tale film je zelo dobr priporacm ga vsm sam jz sm si pa nism dol potegnu dvdRip verzije pa je se zmer usi efekti use!!!

— en-kr-en
24.8. 2004 ob 11:15

ta film je res ful kul carski!

— rokometašica
26.8. 2004 ob 15:06

to je dobr film z dobrimi efekti pa z dobrimi igravci film je odličn za tiste k majo radi zgodovinske filme

— jovi
26.8. 2004 ob 23:09 zvezdica

FUUUL HUD MOVIE! RES UREDU! Jst sm ga vidla doma pa sm še vseeno navdušena nad efekti ker je bla kopija res fenomenalna! Lancelot rulla! :D

— carry :D
27.8. 2004 ob 10:35 zvezdica

prvo kot prvo je film privlacen že, zato ker je zgodovinski-seveda ce te to zanima. efekti so bli ful dobri... film se res splača ogleda! Clive Owen je bil v vlogi Arthurja odličen in upam, da bo dobil še kako tako vlogo! Prav tako odlično se je izkazala vedno bolj uspešna lepotička Keira Knightley, mene osebno pa je najbolj prevzel Ioan Gruffudd v vlogi Lancelota... kar mi je bilo pri filmu všeč je za ljudi, malo bolj neznana igralska zasedba, ki naredi film še boljši! res... kapo dol vsem ustvarjalcem! pejte si ga pogledat!

— supergirl
27.8. 2004 ob 12:15 zvezdica

Film je kul! Le malo me moti da jih 8 nabije celo množico!

— Jaz
28.8. 2004 ob 8:52 zvezdica

Še eno odlično narejeno ubijanje in klanje. Kdaj nas bodo nehali filati z nasiljem, odnosom suženj-gospodar, vojak-poveljnik, podložnik-kralj, državljan-predsednik ...obenem pa na vse pretege vpiti nekaj o enakosti vseh ljudi, kako se vsi rodimo svobodni...? Na koncu manjka samo še ameriška zastava in njihova demon-kracija.

— R
28.8. 2004 ob 15:45

filem mi je bil zelo vseč!!!

— Aspial
29.8. 2004 ob 11:04

Nisem še glegala filma baje pa je ful skica. Ma špila kaki luškani? Ja upam no, pol je vredno ogleda. Lepo se mejte. Pa aja, the best movie je itak Gospodar prstanov.:=)

— evica
29.8. 2004 ob 18:00

hahaha dobro povedano R... ceprov si grem dons film vseeno ogledati..

— meno
30.8. 2004 ob 10:10 zvezdica

Najboljsi film kar sem jih videla ( pa sem jih velik)... Komaj cakam, da bom lahko kupila videokaseto ali pa dvd o King Arthurju in vitezih in se bom spet lahko preselila za par stoletij nazaj...

— maja
30.8. 2004 ob 16:46

Čawči.Js sicer filma še nism gledala, ampak bi ga full rada in ga tud bom!.Kle sm prebrala d ste kr zadovolni z njim, z izjemo R-ja, k btw kr neky bluzi.Tak je pač lajf!No anyway sm pa opazla, d je full velik zgodovinskih filmov zadne cajte.TroY, King Arthur, LOTR(to sicer ni glih po kao resničnem dogodku, sam ga vseen štejem),.Mene to osebno ne moti, k so skor usi dobri.Drgač pa trailler je full hud, igralska zasedba tud in res kumi čakam, d ga vidim! užiwite v zadnjih dneh počitnic

— Kr ena
31.8. 2004 ob 19:50 zvezdica

Dobra igralca-Clive Owen in Keira Knightley... Film je zares vreden ogleda, meni je bil še bolj všeč kot Troja

— KAROLINA
31.8. 2004 ob 20:40

Zelo slab film. Nekateri pojavi so prav skregani z logiko!

— Vittra
1.9. 2004 ob 12:15

hej,to je dotalno hud film!!še posebi k notr igra moj best igralka kiera k.

— niky
1.9. 2004 ob 15:44

Film je ful OK, po vsebini in napovedniku sodeč je to enostavn hud filmčk. .Ko bo možn si ga bom 100% ogledala:-))

— unknown
1.9. 2004 ob 22:22

film je še kr vredu, ni nevemkaj, ni pa slab. pomoje vredno ogleda!

— @girl
2.9. 2004 ob 21:41 zvezdica

Film je v vseh pogledih vreden ogleda tako za tiste, ki iščejo v filmu nek globok smisel, tako za druge, ki gredo v kino le za malo zabave. Za film ne morem reči, da je je super specialen in spektakulare, kakor večina ljudi trdi za "gospodarja prstanov", vendar je film res dober in ga priporočam vsem tistim, ki ljubojo srednjeveške bitke, mečevanje, viteze in to. Ocena: 8/10

— And_DR_ej
4.9. 2004 ob 10:40

bi znalo bit zanimivo, če jim ne bi uspelo zmešat skupaj koktail kakih 800-1000 let zgodovine...je pa kljub vsemu dokaz, zakaj se taktiki še dandanes učijo grske in rimske taktike vojskovanja.

— zmešnjavca
4.9. 2004 ob 19:54

ful je kul film,tud zato ker igrajo dobri igralci,splača se ga it gledat

— saša
5.9. 2004 ob 23:09 zvezdica

zgodovinska dejstva prepletena z akcijskimi inserti, bitkami za svobodo, zgodbi o vdanosti in ljubezni.vredno pohvale, ker tokrat holivudski scenaristi le niso bili tako vdani holivudskemu stilu in niso pretiravali z romantičnimi scenami in irealnimi posebnimi efekti, čeprav so prikrojili marsikatero zgodovinsko dejstvo.vseeno pa so morali obdržati pečat ameriškega filma in pritisniti na konec popolnoma ameriški zaključek zgodbe.če torej malce poškilimo skozi prste je film vseeno eden tistih ob katerih od napetosti začneš gristi zobe, se nasmejiš ironičnim a resničnim izjavam in ti kakšen nagovor tako seže do srca, da se ti napolnijo solznice...je definitivno vreden ogleda.

— justME
6.9. 2004 ob 0:36 zvezdica

Čas brez pravljic: rojstvo Velike Britanije. King Arthur, legendarni ustanovitelj Velike Britanije, idealist, izumitelj marksizma, sanjač, ljubitelj Williama Shakespearea, plačani morilec, srednjeveški desperado in možakar, ki so mu tokrat vzeli pravljico ter ga postavili na realna tla. Pred dejstvo, da v Rimu ni komunizma in okroglih miz, marveč kapitalizem in izkoriščanje cenene delovne sile. In naš Arthur (Clive Owen), ki bi, če bi živel v Rusiji, namesto Lenina začel oktobrsko revolucijo in zrušil družino Romanov, ne more verjeti kaj se je zgodilo. Ne more verjeti, da je zaupal napačnim idealom. Da se mu je sesul svet. Da so se mu sesule sanje o državi, kjer vsi sedijo za okroglo mizo in se gredo reklo: Eden za vse, vsi za enega. Tip celo življenje služi Rimskemu cesarstvu, čaka na svobodo, se bojuje skupaj s svojimi vitezi, zafrkava nomadsko ljudstvo Plavcev in se zoperstavi celo požrešnim Sasom, ki jih vodi odločni, zdolgočaseni in izjemno kruti Cerdic (Stellan Skarsgard), kateremu lahko ugovarja le njegov enako divji sin Cynric (Til Schweiger). In naš Arthur ni noben Prvi vitez, noben Richard Gere, noben Excalibur, noben Mists of Avalon in noben pravljični junak, ki bi mu pomagal čarovnik Merlin (Stephen Dillane). Tu gre za drugo zgodbo. Za drug film. Za pravljico, ki nam pripoveduje resnico. Za resnico, ki namerno pozabi na pravljico. Kot Troja, le da se ne fura na manekenski imidž prazne lupine, marveč na prepričljiv in dostojanstven pustolovski spektakel, ki s sekvenco, kjer se Arthurjevi vitezi Lancelot (Ioan Grufudd), Tristan (Mads Mikkelsen), Gawain (Joel Edgerton), Galahad (Hugh Dancy), Dagonet (Hugh Dancy) in Bors (Ray Winstone) na pokajoči ledeni ploskvi spoprimejo z dvesto razjarjenimi saškimi bojevniki. In če znamenita lady Guinevere (izjemno privlačna Kiera Knightley) ni le lady Guinevere, temveč pogumna, divja, ostra in razpenjena Grace Jones, potem je jasno, da gre za prav posebnega Kralja Arthurja. Za čisto posebno ekranizacijo znane bajke, ki izgleda tako, kot da bi se zgodila tudi v resnici. Kot da bi jo režirali Rusi in kot da bi nam režiser Antoine Fuqua hotel reči, da gledamo rojstvo Slovenije. Naj me vrag, če se niso umrli vitezi na koncu reinkarnirali ravno v naše lipicance.

— iztok gartner
6.9. 2004 ob 2:21 zvezdica

Film sem si ogledal v Koloseju danes (hehe, no dobro pa včeraj) in moram reči, da mi je bil res res všeč. Veliko bolj kot kaka Troja recimo. Vsem ljubiteljem takih filmov zelo toplo priporočam ogled, pa tudi po zvočni plati mi je film špica. Gospodu pod nickom ''R'' pa priporočam veliko mero spanja. Kaj zaboga ima neka ''ameriška demokracija'' s filmom, ki jemlje material v zgodovini? Veste gospod ''R'', življenje je takšno kot si ga naredimo. Če se pač vi podrejate vsem, potem je to vaš problem. Pa brez zamere, ampak vaša kritika mi je več kot smešna.

— Jeebs
7.9. 2004 ob 9:29

Mah brez veze. Film sploh nima nobene resne zgodbe - linearen od zacetka do konca, nobenga preobrata, nc od nc...ok, bejba je kul...

— ayrton
8.9. 2004 ob 9:13 zvezdica

Ena srednja reč. Sicer bolj všeč kot Troja. Bitke so malo manj klavske, na čase deluje neprepričljivo, navdušuje pa fotografija. Ja, pa Keira je dobra. Vredno ogleda v kinu.

— ap
8.9. 2004 ob 11:17 zvezdica

men osebno se mi je film zdeu cist navadn, nc posebnga, sm widla tut ze bolse...

— M.
8.9. 2004 ob 14:10

Sicer filma nisem gledal sem pa zelo začuden nad rabo slovenščine vseh, ki so prispevali svoje komentarje. Katastrofa!

— Vaši komentarji
9.9. 2004 ob 18:11 zvezdica

ok filmček kr cool.mislim da ni bil deležn take -pozornosti- kot recimo podoben štikelček troja, ampak mene je osebno dosti bolj prepričal kot prej omenjeni ;)

— .::[MC_dude]::.
10.9. 2004 ob 22:58

Film točno prikazuje rojstvo britanije in njihovih prebivalcev saj se je v tej deželi razvila največja oblika imerializma primer: KELT- povprečno nenasilen in nezavojevalski človek v primeru boja hraber. SAKSON-GERMAN-nasile n neumen konj ki misli samo kako bi se klal in potem KELT+SAKSON(mešanje) -najbolj izkoriščevalki zavojevalski pohlepen človek na svetu, seveda s kančkom ANGLOV za začimbo

— saxon
12.9. 2004 ob 0:22

zadne čase delajo same slabe filme ...

— ...
12.9. 2004 ob 14:49

tak film si greš ogledat če res nimaš kej druzga za delat,drugač pa ni bil zlo slab,.recmo da je OK

— OK
13.9. 2004 ob 17:59 zvezdica

Kralj Arthur je po mojem mnenju precej povprecen izdelek. Brez neke pravezgodbe z antipaticnimi gralci na celu-film bi lahko naredili dober, vendar mu manjka neke ostrine oz. nekega vrhunca, ki pa ga pri ogledu filma ne dozivimo.

— ela
13.9. 2004 ob 19:47 zvezdica

Film me je čisto razočaral. Pred ogledom sem prebrala tudi kritike na tej strani in sem si ga res želela ogledat. Cel film sem čakala, da se bo začelo kaj res zanimivega dogajati in sem iz dvorane odšla z občutko, da bi bilo bolje tistih 1000 sit kje drugje porabiti. Film se me res zdi slab in brez prave vsebine. Tudi legenda je spremenjena, če gledm po prejšnih filmih narejenih na to temo. Pa brez zamere, to je pač moje mnenje. Lp Mateja

— Mateja
14.9. 2004 ob 8:55 zvezdica

Totalno razočarana nad filmom. Čeprav v njem igrata Clive in Keira, ki sta mi ZELO všeč, temu filmu ne prineseta veliko. Njuno vlgo bi lahko igral tudi kdo drug, ker nista imela take vloge, da bi resnično pokazala svoj igralski talent. Moram priznati, da sem se na določene trenutke celo dolgočasila, kar se mi ni še NIKOLI zgodilo. Edini prizor, vreden ogleda, je bitka na ledu, ker se pokažejo efekti. Čeprav mi ni bil všeč, ga bom vseeno imela v svoji domači zbirki filmov. Pač moraš imeti vse filme svojega igralca, pa če ti je film všeč ali ne. Troja je boljši.

— 3nity
14.9. 2004 ob 15:38

ful hud film

— nuska
15.9. 2004 ob 19:10 zvezdica

ceprav nisem noben fan zgodovinskih filmov (mam pac idejo, da so dolgocasni) sem si ga pogledala in - nism bla razocarana! ga priporocam!

— Aask
15.9. 2004 ob 19:31 zvezdica

hojla no sej film ni tok slb sam reklama zmer vse ful dobr nardi ne se preveč prtožvt nad filmi in raj naslednič kšno pušteno družbo sabo vzemte luw u all

— ANGEL
15.9. 2004 ob 19:53

R če maš tok proti ameriki zakaj potem gledaš te ameriške filme??Ta film je res dobr!

— R je kreten
15.9. 2004 ob 20:46 zvezdica

film sem si ogledala in mi je bil še kar všeč. res je veliko pretepanja in "klanja" pa vseeno.

— ***
20.9. 2004 ob 14:42 zvezdica

Men se je drgač zdu dost vredu sam ne štekam pa tega kako je lahko pri tolikšnem pobijanju tolk mal krvi,muske se tut ne da prehvalt sam zakva lancelot umre? a ni v legendi tko da artur umre on pa prežvi... pejte si gledat =)

— katja
21.9. 2004 ob 18:04

king artur-dobr film

— ighiodylklfkjknšglhš plšjčšđi
24.9. 2004 ob 23:21 zvezdica

Kralj Arthur zagotovo spada med najbolj razširjene in poznane legende zahodnega sveta, pa naj si gre za njegove viteze okrogle mize, čarovnika in mentorja Merlina, magični meč Excalibur, ljubezenski trikotnik Arthur-Guinever-Lanc elot, pa vse do iskanja svetega grala in z njim povezane želje po nesmrnosti. Toda vsaka legenda v sebi skriva tudi nekaj resnice, film Kralj Arthur pa nam prikazuje nekoliko drugačno verzijo oseb in dogodkov, na osnovi katere naj bi se v srednjem veku potem razširila bolj romantična podoba slavnega kralja. Kralj Arthur je film, ki se sooča z dokaj težko nalogo prikazovanja drugačne zgodbe o vsesplošno znani legendi. A že takoj v začetku stori dve ključni napaki. Kot prvo zgodbo osnuje na tako ekstremni predpostavki, da gledalca povsem zmede in spravi v močne dvome. Kot drugo skuša to svojo zgodbo predstaviti kot znanstveno (oziroma arheološko) dokazano resnico, torej kot nekaj v kar gledalec MORA verjeti! Stvar se suče okrog porekla Arthurjevih vitezov, ki so prikazani, reci in piši, kot neki (pra)Slovani, tako kar se tiče geografskega porekla (tam nekje izza Krpatov), kot tudi glede njihovega bojnega klica (RUS!?!). Da je absurd še večji, je druščina okarakterizirana po principu Gospodarja prstanov, ko je eden spreten z lokom, drugi vihti sekiro, tretji je stalno pesimističen, četrti bi šel z Arthurjem tudi v pekel ... tako da bi jih lahko pravzaprav klicali kar Bratovščina Arthurja. Vendar, ko se gledalec nekako navadi na vse te "anomalije", film postane dokaj všečen, predvsem kar se tiče splošnega ritma in ozračja filma, ki močno spominja na Gladiatorja. Zelo atraktivne so tudi akcijske scene bojevanja, kjer pa vse skupaj izgleda malce preveč sterilno in avtomatsko, saj sovragi padajo kot snopi, nikjer pa ni nobene prave krvi, odsekanih udov, mukotrpnega vzdihovanja ob umiranju, temveč zgolj testosteronsko sopihanje tistih, ki se borijo in takojšnja smrt za tiste, manj srečne. Dokaj zanimiva je tudi dilema glavnega junaka in njegov boj za neke posvojene ideale, ter predvsem kasnejše spoznanje, kako zelo zaslepljen je bil. A tudi tu (znova) stvar izgleda preveč inscenirano, kot da bi protagonist že vnaprej vedel resnico in tako samo čaka, da bo končno dobil konkreten dokaz. Ob tem pa velja omeniti tudi zelo spretno vmeščen prikaz zgodnje inkvizicije, ki neverjetno pogumno in učinkovito nakaže žalostno resnico, da je (tudi) krščanstvo že od vsega začetka poznalo zelo fanatične in krute metode "prepričevanja" nevernikov. Toda cel koncept film se podre, ko vanj vstopi Guinevere, ki je sprva sicer sila prepričljiva in "antično zanemarjena", kar čez noč pa se spremeni v bojevnico Xeno, ki kljub temu, da so ji ravnokar naravnali izpahnjene prste, strelja z lokom kot za stavo in celo prekosi strelce s samostreli (čeravno imajo samostreli večji domet kot loki, razen morda angleških dolgih lokov, ki pa v časovni umestitvi tega filma še niso imeli kaj iskati). Še več, ko Guinevere zagrabi za meč, ji ne more priti do živega noben silak, ob vsem tem pa ima lepotica naravnost perfektno postrižene in manikirane nohte, da o snežno belih zobeh in seksi bodypaintingu sploh ne govorimo. In tako Kralj Arthur kmalu postane le še statistika, v koliko zased bodo prav neumno skočili sovragi, koliko puščic na minuto bo izstrelila Guinevere in seveda, koliko nepridipravov bo obležalo na tleh, preden bo Arthur končno doumel, da hočeš nočeš mora postati kralj! Kralj Arthur je film, ki se začne kot bajka in konča kot pravljica, kljub stalnemu prepričevanju, da je vse res. Vseeno pa drži, da je film bliže resnici morebitnemu življenju kralja Arthurja, kot pa so nas do sedaj prepričevale srednjeveške legende. Lep živopisan pozdrav :-)

— spookyMulder
26.9. 2004 ob 6:24

OCENA FILMA: 6,5 / 10

— scar5000
30.9. 2004 ob 15:41

Čao! Film grem mogoče jutr gledat.Sama. Na žalost sm edina od frendic k je še mal zanimajo zgodovinski filmi. Po moje bo bulši od Troje, zato kr trojo je večina šla gledat zarad Brada pa Orlanda, ne pa vsebine. Kralj Arthur pa nima glih znanih igralcev (vsaj men ne), razen ta Keira mi je nekam znana.No anyway vseen upam, d ne bom zastonj zapravla dnara, k jih je kr neki kle razočaranih.

— Jst
2.10. 2004 ob 11:09

tisti, ki imate radi zgodovinske, akcijske in ljubezenske filme-je to pravi za vas

— n11
2.10. 2004 ob 14:20

ola! učeri sm ga šla gledat.Full dobr, res! glede efektov, pa glasbene zasedbe ne bom komentirala, k se ne spoznam na take stvari.Je pa bulši od Troje, vsaj js tak mislim.To pa zato, k so bolj al manj znane face in tko ne gledaš samo igralca ampak kaj se sploh dogaja v filmu.Meni osebno je bil najbolš Lancelot (škoda k na konc umre:((). aja zanima me še to, ka pomeni ˝Rus˝?

— superstar
4.10. 2004 ob 11:39

film je full dobr!ta film morte it gledat folk... res! tina

— hojlari!
13.10. 2004 ob 23:21

Že dolgo časa nisem videl tako zanič filma in sicer po zgodbi in izdelavi.

— izzy
15.10. 2004 ob 14:35

Ej film je full specialn.Morte ga it gledat.Efekti so bli ok, igralci tud, še posebi pa unadva k sta igrala Arthurja pa Guinevere.Sam škoda mi je za Lancelota.Ne vem no, men je biu bulši od troje. P.S. k vete na keri strani se dobijo filmi za downloadat.Bla bi full hvaležna, če bi kdo povedu užiwite

— ###
25.10. 2004 ob 19:59

Kralj Artur je bil zelo zanimiv film.Mal komedije je blo za smejat.Kar oglejte si ga , ki ga še niste videli.Jaz bi šu še enkrat gledat.

— Artorij
17.11. 2004 ob 19:07

No Iztok, zej se pa strinjam s tabo.Tisto opazko o Troji bom preslisala, sam je pa res ka si napisu o Arthutju.Film sem gledala dvakrat in vsakic mi je biu bolj vsec, se posebi tist prizor na ledeni plosci. Res splaca se ga ogledat.Igralcev ne poznam tuk, sam najbol mi je pa biu vsec Lancelot(skoda k na konc umre) , guinevere in seveda kralj Arthur. sam se neky, kolk js poznam zgodbo, bi mogu Lancelot prezivet ne? No LP usem

— Cosmogirl
13.12. 2004 ob 17:34

ma film rula!!! se ne morm nič druga rečt. sicer pa je res, da je premalo bitk pa tega. osebno se mi zdi, da je še premalo klanja. več krvi tem bolši!!!

— nikyc4
29.12. 2004 ob 23:28

Končno film o Arthurju, ki ni pravljica ampak ga prikazuje zgodovinsko. Veliko bolje kot TROJA, če gledamo zgodovinsko, ker toliko kiksev kot v Troji. že dolgo nisem videla v filmu. Film je enkraten in ga vsem priporočam, čeprav nima toliko efektov kot Troja, ima pa manj krvava klanja !!!

— Marija
21.3. 2005 ob 15:57

alo ges san tude glejdo film, pa mi je fejst dober, pa tau nej mogauče kak so bilij tej dobre.mene je film fejst dober odličen be lejko pravo, taka ql!

— stojko:
18.5. 2005 ob 16:11

J zelo dober zgodovinski film. meni je bil ful všeč.

— micika
21.10. 2005 ob 16:19

ta film je tak dober in kiera pa je se igrala v #pirati s karibov# ful dobr film!~~~1%&

— kiera
21.10. 2005 ob 16:23

kulll (pištte kej na obalo) (asuka ti tut)

— the-best-girl (na obali.net)
11.12. 2005 ob 15:07 zvezdica

Kaj vam pa je folk!!! Tema od teme!!! Dejte malo prebrat o kralju Arturju. Kiksov še pa še. Ma ne morejo debilni bush-mani delat filme o evropski zgodovini... Troja-žalost, Aleksander-pogreb... V glavnem folk, berite in berite(pa ne tračev) Ne čudim se sploh, da s(m)o taki debili. "Američan" (drugač so američani zaprti v rezervatih) glupi ti spaca, poenumi celotno štorijo in ti jo servira z hudimi efekti, hudo bejbo in puhloglave množice navalijo. Sej ne rečem, uni stari filmi ameriški; Titani, Spartakus, Ben Hur, Kleopatra... to so bili spektakli; pa mogoče se jim je tudi šlo za umetnost, estetiko. Pa še brez "hudih efektov stari ej" je šlo. Je pa res da je tudi družba drugačna danes; starci morajo garbat-šef mora služit, ni časa za otroke, s kešem "kupujejo" ljubezen in nadomeščajo premalo časa, otroci bluzijo po ulicah, prehranjujejo se v "plastičnih" ameriško usmerjenih fast-food variantah, drkajo nerealne, zblojene špile, ki topoumnijo že tako na duhu šibko mladež...ni več romantike, starci več ne berejo/si izmišljajo otrokom zgodb. In topoumnež naredi topoumneža! Sej kako pa naj mladež/folk sploh kaj ve o kakih zgodovinskih/legenda rnih/mističnih osebnosti ali krajih. Mogoče s svojim nerganjem ne pašem v ta čas tempa in stresa. Ampak vsak si lahko vzame cajt za malo romantike, kako knjigo, za prijatelje(pa ne prek maila, sms-a...) Malo sm zatežiu tu, ampak sm imeu srečo v otroštvu da nisem zaspau niti eno noč brez pravljice; zgodovinske, poučne, mistične... Ko sm pa sam zaštekau to hudo umetnijo povezovanja črk-branje, sem pa požrl in še požiram, karkoli mi pride pod roke. Sm kr dost razgledan/načitan, še posebno obožujem zgodovinsko čtivo,bajke, mistiko, božanske spise... Tako da ko preberem da bo spet uleteu kak ameriški zgodovinski film o naši ali kaki tuji zgodovini (Poslednji samuraj) me zagrabi srat k bo spet pametnih folkov ki bojo krojili našo preteklost po svoje in folkov ki bojo svojo zgodovino prevzeli po zgrešeni(beri zaslužkarski) filozofiji taistih modelov.

— ma en
8.2. 2006 ob 11:15

Ej če tega filma še niste gledal ga čimhitreje glejte predn bo prepozn

— Sahara
27.4. 2006 ob 14:18

film je res svetovn!!! sicer ne gledam zgodovinskih filmov.pri tem pa sem bila res navdušena!

— tinchy
25.8. 2006 ob 13:37

en od bolših filmov . najbolša igrala sta lancelot in tristan ampak na žalost oba umreta

— AnCHy
4.2. 2007 ob 15:25

film sem si ogledala pozno,vendar mi je bil zelo všeč!!! škoda mi je bilo vitezov ki so jih ubili sasi.predvsem arthurjevega najboljšga prijatelja.film bi priporočila predvsem vsem,ki imate radi prizore vojn. lep pozdrav

— pikica
28.3. 2007 ob 20:42 zvezdica

Všeč mi je bil zaradi dobre in napete zgodbe. Prikazano je bilo resnično in se lahko vživiš v življenje ki je bilo v tistem času. Super film...vredn ogleda! :o)

— Samy
31.3. 2007 ob 12:31 zvezdica

Preveč resn ste vse to vzeli.. vsak ma svoj okus. Enim so pač všeč zgodovinski filmi ki govorijo o legendah.. jst pač spadam mednje...drugim pa ne... a to še ni pogoj da kritiziramo čez vse kar vam oz.nam ni všeč... film morda malo pretirava ampak po resnic, brez pretiravanje neb mogli biti. film je biu uspešen, in še vedno film je uspešen.To bi nam moglo povedat da film ni le še en kup prizorov o junaštvu, pogumu, ljubezni, pravičnosti, zmagi... Legende nastanejo ker ljudje verjamejo vanje. pustite legendam živeti.. če vi ne verjamete vanje še ne pomeni da niso obstajale.

— lady
31.3. 2007 ob 22:19

Kraj Artur je bil velik bojevnik a ni mogu precej hitro ubit vojno ki sta se nahajali z severa in juga ki pa so resno zaceli napadat in tako dobro je bilo da je bilo malo krat vojne ter dosti krat pogovora saj pogovor je bil vedno ker so vsaj mogli govorit ne pa kazati z rokami ce ne verjamete da je to boljsi film od 300 troje gladiatorja in ostale zgodovinske filme al kak ze samo da veste da kraj artut je bilo najboljsi film oziroma pred film kajti noben drug razen 300 je bil tudi dober film oziroma zgodovinski film saj ga se nisem gledo ampak ga bom in vi tudi ga idite gledat resno dober film ampak fulll dober je tudi troja kajti na zadnjem je zalostno pri gladiatorju nevem pri 300 pa je zelo zalostno ko umre sparta kralj al kdo pac je neki kralj nevem tocno kak mu je ime kajti ga bom gledo samo se napadajo se in to je full dobro ker bo skoraj dosti vojne ter brcanja in romantike saj tam nastopajo mali mocni fanti zaj pa na zalost grem bye in se nekaj gledajte filme tudi spider-man 3 je dober ce ste gledali spider-man 1 spider-man 2 in tudi spider-man 3 ko je tudi dober full dober. adijo no zaj pa zares no se nekaj zadnjic gledajte filme resno mislim adijo no zaj se nekaj ker postajam zivcen glejte movie scary movie 4 to je tudi dobro samo vem da je kajti se nisem gledo no zaj pa adijo.

— ALBION
16.4. 2007 ob 15:58

ta film mi je bil zelo všeč, saj sem ga zže gledal 2x in bi ga še enkrat.full lep grozliv film!

— jure
25.1. 2008 ob 15:50

kar dober film!!!!

— raul gonzalez
23.6. 2009 ob 17:27

krrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr neki

— qww
13.8. 2009 ob 12:07

Film sem gledal do prizora ko osvobodijo Guinevere iz ujetništva, potem pa sem imel te bedastoče dovolj

— Ozna12
27.7. 2010 ob 21:31

eden bolših filmov :)

— Anette
31.12. 2010 ob 10:30

film mi je zelo zelo všeč.Gledal sem ga ze 2× toda boljsi je Gospodar prstanov

— Kevin
6.10. 2014 ob 21:23

film se mi je zdel ful dober::):) Oglejte si še ARN-VITEZ TEMPLAR(Arn The Knight templar)...

— Andrej:)

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.